Tiskane izdaje
Ljubljana – Po dveh znatnejših podražitvah goriva, katerega cena ostaja pod nadzorom države, se je ob polnoči trend gibanja cen za prihodnja dva tedna spet obrnil navzdol. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 1,1 centa za liter in bo stal 1,289 evra, liter dizelskega goriva pa bo 1,244 evra ali 0,8 centa manj kot v minulem 14-dnevnem obdobju.
Obsesija z denarjem in tržnimi deleži je močnejša celo od geopolitičnih trenj med Saudsko Arabijo, kjer domuje največje naftno podjetje na svetu Aramco, in političnimi tekmicami Iranom in Katarjem. Kljub temu da je po poročanju Reutersa umolknil celo skupinski klepet, v katerem so si mnenja prek aplikacije whatsapp izmenjavali voditelji držav Opeca, se je dunajsko srečanje v preteklem tednu končalo s konsenzom – z dodatno omejitvijo proizvodnje in ponudbe nafte v letu 2018.
Cena teksaške nafte WTI je takoj dosegla dvoletni vrh pri okoli 60 dolarjih za sod, medtem ko se je vrednost 159 litrov severnomorske nafte brent približala 65 dolarjem. Toda vztrajna rast cen, ki smo ji priča praktično vso drugo polovico tega leta, se v tem tednu ni nadaljevala. In to kljub dejstvu, da živimo v času največje postkrizne konjunkture, v obdobju rastočega povpraševanja po nafti, ki poganja transportno in avtomobilsko industrijo.
Cene nafte so danes vsaj dvakrat nižje kot na vrhuncu poleti leta 2008, kar verjetno pomeni, da je prostora za rast še kar nekaj. Prav tako nič ne kaže, da bi se povpraševanje po nafti v prihodnjem letu znižalo, kvečjemu obratno, na morjih je več ladij, v zraku več letal in na cestah več avtomobilov – vse 97-odstotno poganja nafta. Tako je tudi v Sloveniji, kjer je bilo od januarja do konca oktobra registriranih skupno že več kot 60.000 novih osebnih vozil, kar je dobrih 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani in le nekaj tisoč manj od končne številke za celotno preteklo leto, kažejo podatki evropskega združenja Acea.
Nevarnost z zahoda
Razmere na trgu so takšne, da bi morali pričakovati nadaljnje višanje cen nafte, vendar do tega morda ne bo prišlo. Želja Saudske Arabije, da bi cene nafte vztrajale nad 60 dolarji, saj želi v naslednjem letu izvesti prvo javno ponudbo delnic (IPO) naftnega velikana Aramco, pri ocenjeni vrednosti katerega bo pomembna tudi cena nafte, prinaša priložnosti tudi drugim igralcem na trgu. Predvsem ameriškim podjetjem, ki črpajo nafto, ujeto med plastmi skrilavcev. Neprimerno dražje črpanje nafte po metodi hidravličnega frakturiranja se bo namreč z rastjo cen vnovič izplačalo na večjemu številu ameriških črpališč in s tem določalo novo cenovno ravnotežje na trgu. Letos so se vlaganja na tem področju povečala za polovico. »Dogovor držav Opeca je voda na mlin za preostale igralce,« je za Bloomberg dejal Eugene Weinburg, analitik pri Commerzbank: »Četudi Opec izpolni obljube, bo njihov glavni rezultat na trgu dodaten milijon nafte iz plasti skrilavcev.« Ali pa morda celo brazilskega etanola iz sladkornega trsa, ki naj bi zadostil slabim 14 odstotkom potreb po nafti, katere poraba raste proti 100 milijonom sodov na dan.
Kaj to pomeni za Slovence?
Nič torej ne kaže, da bodo cene nafte v bližnji prihodnosti prilezle v bližino rekordov iz leta 2008. Cena nafte se bo zaradi pat pozicije glavnih igralcev na trgu kljub visoki gospodarski rasti in povečanemu povpraševanju tako najbrž gibala okoli 50 ali 60 dolarjev, ocenjuje večina analitikov. Slovenski vozniki se bodo tako tudi v prihodnjem letu verjetno vozili za približno enak denar, če seveda ne bo presenečenj na trgu. Država si namreč že tako in tako od vsakega litra prodanega goriva zaradi krpanja proračunskih lukenj iz preteklosti jemlje (pre)visok delež. Če je cena nafte na trgu, gledano povprečja izpred nekaj let, razmeroma nizka, so cene goriv pri nas relativno visoke.
Današnja cena litra 95-oktanskega neosvinčenega bencina je tako 0,2 centa višja kot leta 2008, ko so bile cene surove nafte na trgu približno 80 dolarjev višje kot danes, ko se gibljejo okoli 60 dolarjev. A zadovoljni moramo biti z malimi stvarmi. Mednje lahko štejemo tudi današnjo pocenitev. V eni polnitvi 50-litrskega rezervoarja so tisti, ki so od polnoči naprej natočili 95-oktanski neosvinčen bencin, prihranili 55 centov, oni z dizelskimi motorji pa 40 centov. Država določa ceno (in s tem tudi trgovsko maržo) za omenjeni vrsti goriv, ko se prodajata na bencinskih servisih v mestih, naseljih in ob regionalnih cestah, medtem ko imajo trgovci na servisih ob avtocestnem križu proste roke pri oblikovanju cene omenjenih dveh vrst goriva. Že od aprila 2016 pa lahko prosto oblikujejo cene višeoktanskih vrst bencina in kurilnega olja.
Razlike v cenah
Pregled spletnih zemljevidov največjih slovenskih naftnih družb kaže, da se cene uvodoma omenjenih dveh vrst goriva glede na lokacijo (tisto, ki je pod nadzorom, in ono, kjer se cene oblikujejo prosto) razlikujejo. OMV, ki ima v Sloveniji 106 bencinskih servisov, prodaja 95-oktanski bencin na večini servisov ob avtocestah za 0,6 centov nad državno določeno ceno za notranjost, namreč po 1,306 evra za liter. Ob meji z Italijo je zaradi dražjega goriva v Italiji ponekod cena še višja, na Škofijah na primer 1,316 evra za liter. Pri dizlu so se v opazovanem času v glavnem držali cene, ki je veljala za servise zunaj avtocestnega križa.
Tudi Petrolova cena 95-oktanskega bencina ob avtocestah je večinoma 1,306 evra za liter, dizla pa 1,252 evra. Večje so razlike pri prosto oblikovanih cenah 100-oktanskega bencina, pri čemer pa je OMV dražji od Petrola. Prvi to vrsto goriva prodaja po 1,418 do (izjemoma) 1,428 evra za liter, na večini Petrolovih servisov pa smo našli podatek o cenah 1,397 do 1,409 evra za liter.
Pri kurilnem olju ni pregleda
Ker se je začela kurilna sezona, smo hoteli preveriti tudi, kakšne so trenutne cene kurilnega olja in kako so se gibale v bližnji preteklosti, a smo ostali praznih rok. Naftni trgovci namreč ne objavljajo več niti zdajšnjih cen, kaj šele njihove zgodovine – vse odkar je država dvignila roke od določanja cen kurilnega olja. V Petrolu to odločitev utemeljujejo s tem, da imajo ponudniki pri določanju in spreminjanju cen proste roke. »Ker so cene po posameznih prodajnih mestih lahko različne, tudi ni mogoče več spremljati enotne zgodovine teh cen, saj bi v nasprotnem morali zbirati in objavljati cene za vsako prodajno mesto posebej. Prodajnih mest pa je na Petrolu več sto in bi bilo kaj takega nesmiselno objavljati.«
Tudi drugi ponudniki kurilnega olja podatkov o njegovih cenah ne objavljajo več – čeprav bi si kupci tega seveda želeli. Iz letne serije podatkov bi lahko razbrali, kdaj se jim nakup najbolj splača, iz primerjave trenutne ponudbe pa bi izluščili najugodnejšega prodajalca. Na spletu sicer najdemo posamezne ponudbe (z dobavo olja se ukvarja tudi veliko manjših lokalnih podjetij in posameznikov), končna cena pa je odvisna tudi od naročene količine in načina plačila (gotovina, na kredit, na obroke).
