Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski davčni zavezanci in potrošniki so se v prvem polletju letošnjega leta dobro izkazali. Vlada je s statistiko o proračunu na mizo dobila še poročilo o davčnem dolgu ob polletju.
Davčna in carinska uprava ob polletju skupaj poročata o 1,477 miljarde evrov izterljivega in le še pogojno izterljivega dolga. Za pretežni delež je pristojna davčna uprava, ki poroča o 1,447 miljarde evrov dolga za obvezne dajatve.
Ob poletju blizu polovice proračuna
Vlada vsako leto julija pregleda poročilo ministrstva za finance o proračunskih prihodkih in izdatke v preteklem polletju ter jih primerja z zneski v veljavnem državnem proračunu.
Davčni prihodki so bili v prvih šestih mesecih 14,3 odstotka višji, kot so bili v primerljivem obdobju preteklega leta, poroča ministrstvo za finance. Največ zaslug imata davek od dohodkov pravnih oseb in davek na dodano vrednost. Nedavčni prihodki so v prvem poletju več kot podvojili in skoraj že dosegli načrtovano letno raven.
Primerjava statistik za dve zaporedni proračunski leti torej pokaže, da so davčni prilivi od januarja do junija 2014 dosegli 3,269 milijarde evrov, to pa je 409,4 milijona evrov več, kot so znašali v prvem polletju leta 2013. Tako so davčni prihodki v prvem polletju letos dosegli 47,6 odstotka zneska, ki sta ga vlada in državni zbor predvidela v državnem poračunu za leto 2014.
Prek zakonov do višjega prispevka podjetij
Statistika davčnih virov za letošnje prvo polletje kaže velik preobrat pri davku od dohodkov pravnih oseb, o čemer smo že poročali.
Ministrstvo za finance zdaj ugotavlja, da so prihodki iz obdavčitve podjetij v prvem poletju proračunu prinesli 236 milijona evrov in so tako za kar 174,4 milijona evrov presegli prihodke iz te dajatve v prvi polovici leta 2013. Davek od dohodkov pravnih oseb je tako letos že dosegel 56,2 odstotka prihodkov, ki so iz tega vira predvideni v letnem proračunu.
»Napoved prihodkov iz tega naslova je višja zaradi ohranitve davčne stopnje pri 17 odstotkih in zaradi omejitve prenosa izgub podjetij iz prejšnjih let,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Vlada in državni zbor sta namreč tudi lani, tako kot leto prej, spremenila in dopolnila zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, to pa vsakič vpliva tudi na prilive. Davčno stopnjo, ki bi se morala znižati za eno odstotno točko, sta zamrznila pri 17 odstotkih. Podjetja so pred spremembami zakona davčno osnovo lahko znižala za 100 odstotkov izgube iz preteklih let, zdaj lahko upoštevajo le 50 odstotkov izgube, tako pa se je povečala osnova za odmero davka.
Davčna uprava je za leto 2013 dobila 95.028 obračunov davka od dohodka pravnih oseb. Davčni zavezanci so ji morali letos doplačati 18,5 milijona več davka, kot ga je morala sama po obračunih vrniti zavezancem.
Letni znesek akontacije za leto 2014 na ravni vseh zavezancev znaša 415 milijonov evrov, tako da je 5,1 odstotka višji kot lani. Mesečni obrok akontacije znaša 34 milijonov evrov – lani je znašal 33 milijonov evrov. Trimesečni obrok akontacije znaša 552.000 evrov, lani je znašal 415.000 evrov,« dodajajo v generalnem davčnem uradu.
Pri DDV pomembni stopnji in nadzor
V registru pri davčni upravi (Durs) je bilo 25. julija 98.638 zavezancev za DDV: 41.151 z mesečnimi obračuni dajatve in 57.487 malih zavezancev s trimesečnimi obračuni. Davek na dodano vrednost (DDV) je državni blagajni v prvem polletju zagotovil 1491,9 milijarde evrov, to je 10,1 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2013. Polletni prihodki znašajo 48,3 odstotka zneska, ki je pri tej dajatvi predviden v državnem poračunu za leto 2014.
O vzrokih za opazno rast prihodkov iz neposredne obdavčitve potrošnje z DDV na ministrstvu za finance pojasnjujejo: »Ključni vzrok rasti prihodkov iz DDV je učinek spremembe zakona, ki je začela veljati 1. julija 2013. Predvideni finančni učinek te spremembe v letu 2014 je ocenjen na dodatnih 150 milijonov evrov v primerjavi s prilivi iz leta 2013.«
Od 1. julija lani je za dve odstotni točki višja splošna davčna stopnja in za eno odstotno točko višja znižana davčna stopnja: prva znaša zdaj 22 odstotkov, druga 9,5 odstotka.
Poleg obdavčitve z višjima stopnjama DDV je ministrstvo za finance pri načrtovanju proračunskih prihodkov v letu 2014 iz tega vira upoštevalo še učinke ostrejšega nadzora nad zavezanci, ki ga od 1. julija 2013 izvaja davčna uprava, oziroma vladnih ukrepov proti sivi ekonomiji: »Povečanje pričakovanih prihodkov iz naslova DDV je tudi rezultat ukrepov vlade oziroma Dursa proti sivi ekonomiji. Predviden je učinek na ravni 30 milijonov evrov.«
Po cesti do državne blagajne
Za državljane, ki običajno ne upravljajo tako visoke zneske prihodkov, kot se pretakajo skozi državni proračun, pa bo najbrž zanimiv podatek, kaj pomeni, če oblast podraži nadomestilo za ceste, ki se mu ob letni registraciji vozila ne morejo izogniti.
Takšno podražitev je vlada z uredbo predpisala tudi lani. Zdaj ministrstvo za finance poroča: »V prvem polletju so zavezanci vplačali za 78,4 milijona evrov dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, to je 13,4 odstotka več, kot so te dajatve plači v prvem polletju leta 2013. Višji znesek je posledica povišanja dajatve v drugi polovici preteklega leta za deset odstotkov.«
Lastniki vozil so v prvem polletju že zbrali 57 odstotkov zneska, ki ga vlada iz tega vira predvideva v proračunu za leto 2014.
Z vsemi topovi nad davčni dolg, izterjava manjša
Ministrstvo za finance je polletni statistiki o proračunskih prihodkih in izdatkih priložilo pregled davčnega dolga, ki sta ga pripravili carinska in davčna uprava o dajatvah, za katere sta zadolženi. Za pretežni delež dolga je pristojna davčna uprava, ki zbira tudi socialne prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje.
V davčni upravi ugotavljajo, da se je skupni davčni dolg v šestih mesecih od začetka leta znižal za 1,7 odstotka in tako znašal 1,447 milijarde evrov: še izterljivi je bil ob polletju 5,1 odstotka nižji kot 31. decembra 2013, le še pogojni izterljivi pa višji za 3,5 odstotka.
Po podatkih davčne uprave je bilo 30. junija pri pravnih osebah 68 odstotkov vsega davčnega dolga in pri posameznikih ter fizičnih osebah z dejavnostjo 32 odstotkov.
Davčna uprava načrtuje, da bo letos izterjala 615,53 milijona evrov dolga. Od januarja do konca junija je za 620,25 milijona evrov dolga dolžnikom poslala 146.698 pisnih opominov, 105.547 sklepov o davčni izvršbi, opravila je 12.050 telefonskih opominjan. Poročajo, da so tako izterjali 258,82 milijona evrov dolga, to pa je 13,3 odstotka manj kot v prvem polletju leta 2013.
Carinska uprava je pristojna za manjši obseg obveznih dajatev in tako tudi za veliko nižji davčni dolg. Ob polletju poroča o 29,96 milijarde evrov skupnega dolga z obrestmi vred: od 31. decembra se je povečal za kar 19,68 odstotka.
