Tiskane izdaje
Ljubljana – Popoln izbris podrejenih finančnih instrumentov in obveznic slovenskih bank ne bi bil potreben. Tako so po včerajšnji ustni obravnavi na evropskem sodišču, zatrjevali razlaščenci in njihovi zastopniki. Odvetnik Banke Slovenije Roland Grilc pa je ugotavljal, da se tehtnica še ni nagnila v nobeno stran.
Naše ustavno sodišče je namreč pred odločitvijo, ali so določeni členi zakona o bančništvu, ki so bili podlaga za izbris podrejenih obveznic in delnic šestih bank, v skladu z ustavo, za odgovore na sedem vprašanj prosilo evropsko sodišče. Na tehtnici je izbris 600 milijonov evrov vrednih podrejenih obveznic in še delnice podržavljenih bank. Na obravnavi je vsaka stran po pričakovanju zagovarjala svoja stališča.
Vlada Alenke Bratušek je zakon o bančništvu spremenila na podlagi evropskega sporočila, ki pri državni sanaciji bank predvideva delitev bremen. Odvetnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Miha Kunič je po obravnavi za Delo povedal, da je evropska komisija na obravnavi potrdila, da bi lahko Slovenija zaprosila za drugo vrsto ukrepov in da popoln izbris ni bil nujen. Komisija je po njegovih navedbah še potrdila, da sporočila ne bi bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo.
Nezavezujoč, a zavezujoč
Odvetnik Banke Slovenije (BS)Grilc pa je dejal, da gre za zapletena vprašanja in da imajo vse strani tehtno stališče, vendar ni mogoče reči, da ima kdo povsem prav. Sam je zagovarjal stališča BS: Torej, da so bili delnice in podrejeni finančni instrumenti, glede na ugotovljeni finančni položaj naših bank, brez vrednosti in da njihovi lastniki v stečaju banke zanje ne bi dobili nič. In še, da je bilo pred vplačilom sredstev države za dokapitalizacijo bank nujno, da je država primanjkljaj kapitala najprej pokrila z delniškim kapitalom in podrejenimi instrumenti. Glede sporočila o bančništvu pa je Grilc pojasnil, da ne ve, od kod vtis, da je to zavezujoč pravni vir, a glede na pravne učinke, na koncu v realnosti vendarle je obvezujoč.
Podobno pojasnilo je že pred obravnavo dalo ministrstvo za finance, ki trdi, da evropska komisija določila sporočila upošteva pri izdajanju soglasja za državno pomoč. Poleg tega je tudi ministrstvo menilo, da zaradi finančnega položaja bank, kot izhaja iz odločb BS, podrejene obveznosti in delnice v primeru stečaja ne bi bile poplačane niti delno.
So bile banke pred stečajem?
Oškodovani lastniki podrejenih obveznic se z BS že od začetka razhajajo tudi v pogledu, ali so bile podržavljene banke res zrele za stečaj. BS namreč očitajo, da so s skrbnimi pregledi in pregledi aktive bank načrtno prikazali slabšo sliko, kot je v resnici bila in da popoln izbris podrejenih obveznic ni bil potreben.
Ob tem se v VZMD sprašujejo o vlogi Banke Slovenije, saj se, kot pravijo postopek pred sodiščem EU nanaša na ustavnost zakona o bančništvu in ne na posamične sporne izbrise in njihovo ekonomsko upravičenost. »Ključno vprašanje postopka je namreč, ali so bila sporočila o bančništvu evropske komisije za Slovenijo zavezujoč pravni vir,« so zapisali.
Odvetnica Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Tamara Kek je bila s predstavitvami odvetnikov oškodovancev zadovoljna. Kekova je v predstavitvi predstavila dodatne poglede, zakaj so izvedeni ukrepi, neustavni, ker da vidno posegajo v pravico do zasebne lastnine brez možnosti vlaganja pravnih sredstev.
Mnenje že 18. februarja
Generalni pravobranilec evropskega sodišča naj bi izvedensko mnenje, ki mu praviloma nato sledi tudi sodišče, pripravil 18. februarja 2016. O zadevi bo namesto petih evropskih sodnikov odločal razširjeni senat 15, njihovo odločitev pa je pričakovati nekje do poletja. Naši ustavni sodniki bi lahko torej odločitev o ustavnosti določenih členov zakona o bančništvu sprejeli v drugi polovici leta.
