Vraničar Erman: Ključno je najti usklajeno rešitev glede NLB

Vsak drug scenarij bi bil za Slovenijo in državno naložbo v NLB slabši.
Objavljeno
13. marec 2018 17.30
ace-NLB
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Bruselj/Strasbourg – Slovenija v pričakovanju naslednjih korakov v postopku preiskave skladnosti državne pomoči NLB s pravnim redom EU nadaljuje tehnične pogovore z Evropsko komisijo. Kot je danes v Bruslju povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, je ključno najti usklajeno rešitev, saj bi bil vsak drug scenarij za Slovenijo in državno naložbo v NLB slabši.

Evropska komisija je konec januarja začela poglobljeno preiskavo, da bi ocenila, ali novi ukrepi, ki jih je decembra lani predlagala Slovenija glede nadaljnjih postopkov prestrukturiranja NLB, v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017. Slovenija bi morala namreč v skladu z enkrat že spremenjenimi zavezami do Evropske komisije do konca 2017 prodati vsaj 50 odstotkov banke, preostanek do 75 odstotkov minus eno delnico pa do konca tega leta.

Vendar pa je postopek prodaje banke sredi lanskega leta vlada prekinila, prav tako ni imenovala skrbnika za prodajo bank iz skupine NLB v državah nekdanje Jugoslavije, ki bi bila glede na zaveze glavni kompenzacijski ukrep v primeru, da se prodaja ne izvede.

Vlada je nato decembra lani po daljših usklajevanjih komisiji poslala nov predlog sprememb zavez. V njem je predlagala, da se prodajne postopke za NLB odloži in da se ti začnejo v letu 2018 z namenom, da se zaključijo leta 2019. Za vmesno obdobje pa je predlagala, da se imenuje t. i. upravljalskega zastopnika, ki bi v tem času upravljal s to naložbo države, ne bi pa imel pristojnosti v prodajnem postopku, ki bi ga vodil Slovenski državni holding. Komisija je januarja podvomila, da je ta predlog enakovreden prvotni prodajni zavezi.

Slovenija je v začetku meseca Evropski komisiji odgovorila na pismo v povezavi z začetkom poglobljene preiskave glede državne pomoči NLB, naslednji korak pa je javna objava nezaupnega povzetka januarske odločitve komisije.

Sredi marca povzetek

Kot je po zasedanju finančnih ministrov EU danes povedala Vraničar Ermanova, pričakuje objavo tega povzetka sredi marca, nato pa bodo imeli ostali deležniki en mesec časa, da podajo stališča in pripombe. Ministrica sicer ne pričakuje veliko odziva, a dodaja, da se »pustimo presenetiti«. Povedala je, da ni v stiku z nikomer, da bi lahko ocenila, ali bo sploh kaj pripomb tretje strani.

Slovenija bo imela zatem mesec dni časa, da se na te prispevke odzove, potem bo komisija oblikovala končno mnenje o skladnosti državne pomoči NLB iz decembra 2013 s pravnim redom EU. Instrukcijski rok za odločitev komisije je 18 mesecev od začetka poglobljene preiskave.

Ključna je usklajena rešitev

Vraničar Ermanova je danes zagotovila, da bo ministrstvo ves čas nadaljevalo pogovore s komisijo na tehnični ravni, saj je z »našega zornega kota ključno, da pridemo do rešitve, ki bo usklajena med komisijo in Slovenijo«. »Katerikoli drug rezultat, bodisi nova odločba komisije z dodatnimi pogoji ali ugotovitev, da je pomoč nezakonita, pomeni tako za Slovenijo kot za slovensko naložbo v NLB slabši izid,« je opozorila.

S pristojno evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager se je sicer na temo NLB danes ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta srečala tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS).

Kot so sporočili iz njene pisarne, je bil namen sestanka razjasnitev okoliščin prodaje in postopka, ki ga vodi Evropska komisija. Vestagerjeva je po njihovih navedbah znova poudarila, da Evropska komisija vztraja pri svojih zahtevah, poglobljena preiskava pa naj bi bila zaključena še pred junijskimi parlamentarnimi volitvami.

Komisarka je ob tem še enkrat več spomnila na zaveze, ki jih je vlada dala v zameno za odobritev dokapitalizacije NLB, in podčrtala, da bi nespoštovanje zavez pomenilo kršitev pravil o državnih pomočeh, kar je za Evropsko komisijo nesprejemljivo. Ob tem naj bi Vestagerjeva Tomčevi povedala, da je vlada zagotovila, da bo odločitev komisije spoštovala.

Poslanka je medtem opozorila, da bi v primeru, ko bi komisija zaradi izogibanja prodaji NLB ugotovila, da je bila državna pomoč banki nedovoljena, posledice tako kot doslej spet nosili davkoplačevalci.