Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčna uprava bo morala odpraviti več pomanjkljivosti v sistemu evidentiranja davkov in informacijskem sistemu, ugotavljajo revizorji Računskega sodišča Republike Slovenije.
Na napake v davčni upravi opozarjajo v revizijskem poročilu o predlogu zaključnega računa državnega proračuna za leto 2013. Vrhovni revizorji so v poročilo vključili odgovore in pojasnila davčne uprave in ministrstva za finance.
Izboljšajo naj knjigovodstvo
»Davčna uprava pri knjiženju v informacijskem sistemu uporablja neformalno sprejeti dokument tipizacija davkov (v nadaljevanju kontni načrt), kar ni v skladu z določbo 3. člena pravilnika o vodenju knjigovodskih evidenc. To določa, da se knjiženje davkov in drugih obveznih dajatev izvaja s predpisanim kontnim načrtom. Davčna uprava pa nima zapisane sheme knjiženja oziroma pravila, kakšna transformacija osnovnih knjižb naj bi se izvedla s preknjiževanjem na ta dva konta in tako nima nadzora nad knjižbami v informacijskem sistemu. Davčna uprava nima zapisanih pravil knjiženja, s katerimi bi bilo mogoče preveriti pravilnost knjiženja v analitičnih evidencah in v zbirni knjigovodski evidenci v informacijskem sistemu SAP-eDIS,« med drugim ugotavljajo revizorji računskega sodišča.
Davčni upravi revizorji zato priporočajo, »naj pripravi interni akt o pravilih knjiženja v analitičnih evidencah in v zbirni knjigovodski evidenci, ki bo vseboval tudi sheme knjiženj«.
Dobra praksa zahteva ločevanje nalog
Davčna uprava ni vzpostavila informacijske podpore za glavno knjigo, kakršno zahteva 3. člen pravilnika o vodenju knjigovodskih evidenc, opozarjajo revizorji: »Nima namreč zbirne evidence po vrstah davkov, ki bi izkazovala usklajeno stanje z vrednostmi na kontih terjatev in obveznosti do zavezancev za davčne prihodke. Prav tako zbirna evidenca (distribucijski konti) ni usklajena z zneski, ki so v glavni knjigi proračuna, ki uporablja kot vir podatke davčne uprave. To pomeni, da pravila knjiženja, ki so vgrajena v informacijski sistem SAP-eDIS, niso ustrezna.«
Davčna uprava ima pri upravi za javne prihodke odprte prehodne podračune davčnih uradov in izpostav. Uprava za javne prihodke (UJP) obdela podatke o plačilih in pripravi podatke o dnevnem plačilnem prometu na podračunih upravičencev, ugotavljajo revizorji, ki jih je zanimalo, kaj se zgodi, če nastane napaka pri obdelavi za pripravo podatkov za UJP.
»Če pri obdelavi za pripravo podatkov za UJP nastanejo napake, sta za odpravo teh zadolžena zaposlena v službi za informacijsko tehnologijo, ki se sicer ukvarjata z razvojem informacijskih rešitev, kar je v nasprotju z dobro prakso ločevanja nalog na tem področju. Na produkcijskem sistemu so jima dodeljene pravice, ki jih v skladu z dobro prakso na tem področju ne bi smela imeti, občasno celo vse pravice v SAP-eDIS, tako da obstaja tveganje za nepooblaščene popravke podatkov v informacijskem sistemu SAP-eDIS,« opozarjajo revizorji računskega sodišča.
Davčni upravi priporočajo, naj zagotovi, da bodo popravke v podatkih informacijskega sistema SAP-eDIS lahko izvajale le pooblaščene osebe, »ki bodo imele le pravice dostopa, potrebne za njihovo delo«.
Durs med revizijo popravil obračun obresti
Revizorji ugovarjajo tudi obračunu zamudnih obresti, ki jih davčna uprava obračuna pri prenosu sredstev s posameznega pogodbenega računa za dajatve na drug pogodbeni račun znotraj iste blagajne: »V posameznih primerih stornira zaračunane zamudne obresti, v posameznih primerih pa ne. Davčna uprava stornira zamudne obresti, zaračunane za zapadlo dajatev, ko davčni zavezanec z vlogo davčno upravo obvesti o spremembi plačila v okviru istega prejemnika, iz katere je razvidno, da je na dan zapadlosti dajatve to hotel poravnati, vendar pa je pri plačilu napačno navedel namen plačila. Ko napačno plačilo ni razvidno in ima davčni zavezanec na posameznem pogodbenem računu preplačilo, s katerim želi poravnati drugo zapadlo dajatev v okviru istega prejemnika, pa davčna uprava zamudnih obresti ne stornira.«
V povezavi s takšnimi obračuni zamudnih obresti, revizorji računskega sodišča davčni upravi priporočajo, naj sprejme interni akt, iz katerega bo razvidno, v katerih primerih se zamudne obresti lahko stornirajo: »Davčni upravi tudi priporočamo, naj na enak način obravnava vsa preplačila davčnih zavezancev, ne glede na to, ali so posledica napačnih oziroma dejanskih preplačil, ter tako zagotovi, da se preplačila davčnega zavezanca ne obravnavajo različno.«
Po pojasnilih davčne uprave, ki so prav tako vključena v poročilo, »zamudne obresti stornirajo ob izvedbi preknjižbe plačila med pogodbenimi računi (dajatvami) znotraj istega prehodnega davčnega podračuna, če je davčni zavezanec pri plačilu napačno navedel vrsto dajatve, ki jo je poravnal, oziroma ob napačnem knjigovodskem stanju, in sicer ko sta knjižena tako prvotni obračun kot tudi njegov popravek, stornacija prvotnega obračuna pa še ni izvedena«.
Revizorji poročajo, da je davčna uprava med izvajanjem revizije popravila nepravilno obračunane obresti.
