Vsako podjetje lahko razvija umetno inteligenco

V Svetu IKT pogosto pišemo o najnovejših tehnologijah in trendih, še posebno pa smo veseli pogovorov z ljudmi, ki jih (ne)posredno ustvarjajo. Tokrat nas je s svojimi odgovori razveselil Madhu Matta, človek, ki v korporaciji Lenovo vodi oddelka visoko zmogljivega računalništva in umetne inteligence.

Umetna inteligenca – kako jo razumete vi?

Umetna inteligenca je zapleteno področje. Mislim, da si celotna industrija ne želi ponoviti napake, ki jo je storila z masovnimi podatki. Vsi so govorili, kako glomazni bodo postali, omenjali številke okoli 40 milijard dolarjev na leto, a trg tega vendarle ni dosegel. Z umetno inteligenco bo drugače, predvsem zato, ker zadeva vsakogar, vsako industrijo. Prav zato želimo biti tudi mi v ospredju, imamo vse pogoje za to – smo veliko podjetje, imamo odlično strojno ter programsko opremo in vrhunske inženirje.

Zakaj se o umetni inteligenci tako veliko govori šele zdaj in ne že včeraj?

Zdaj je uresničljiva in tudi potrebovali jo bomo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2020 v svetu 44 trilijonov gigabajtov podatkov. Težko napišeš to številko, tako zelo visoka je. Z njimi se bomo spopadli z umetno inteligenco. To sicer sestavljajo tri faze. Najprej gre za zbiranje in obdelavo masovnih podatkov. Nato prideta na vrsto strojno in globoko učenje, saj je treba algoritme najprej naučiti, s čim imajo opraviti, torej, da se stroj nauči ločevati in da z dovolj visoko verjetnostjo ve, kdaj gre, na primer, za psa ali Mirana. Učenje zahteva daleč največ strojne moči, saj se obdelujejo ogromne količine podatkov. Zadnji del enačbe pa je programska oprema, torej praktične aplikacije, kot so prepoznavanje slik, zvoka oziroma govora itd.

In kje Lenovo vidi svojo priložnost?

Predvsem na področju obdelave podatkov, vidimo se v vlogi ponudnika infrastrukturnih rešitev za najrazličnejše veje umetne inteligence. Osredotočili se bomo na tri ali štiri kategorije, ki danes veljajo za najdonosnejše v svetu umetne inteligence, saj pomenijo polovico celotnega trga tovrstnih rešitev. Aktivni bomo pri prepoznavanju vsebin, zdravstva (analitika pacientov in bolezni), financ (trgovanje prek algoritmov) ter proizvodnje, kjer bosta v ospredju optimizacija proizvodnje in prediktivno vzdrževanje. Umetna inteligenca bo vseprisotna, tudi v Lenovu smo se morali odločiti, katerim področjem se bomo bolj posvetili, saj bi sicer le »ogrevali ocean« brez pravega rezultata.

V infrastrukturo sodita tako strojna kot programska oprema. Boste ponudili oboje?

Vsekakor. Poudarek bo na celovitih rešitvah, zagotavljali bomo namensko strojno in programsko opremo. Strankam želimo dokazati, da se umetne inteligence lahko loti skoraj vsako podjetje. Stranke navadno začnejo počasi, na primer s senzorji in napravami, si ustvarijo nabor podatkov, nato jih obdelujejo in razvijajo lastne aplikacije. Za stranke so pomembne predvsem aplikacije, torej tisto, kar z umetno inteligenco lahko naredijo v svojem poslu. Se bomo pa osredotočili na to, da strankam skrijemo kompleksnost, one le uporabljajo rešitev, jo povežejo z viri podatkov (prek vtičnikov API) in ji naložijo naloge.

Konkurence ne manjka. Se boste bojevali z vsemi ali lahko pričakujemo kakšna zavezništva?

Tekmovali bomo proti vsem ponudnikom lokalne infrastrukture, oblačni velikani so na področju umetne inteligence posebna zgodba. Google, Amazon in Microsoft imajo že zdaj zgledne rešitve, nekatere njihove storitve uporabljamo tudi mi. Z njimi ne bomo tekmovali. Si bomo pa prizadevali za stranke z vsemi drugimi proizvajalci strežnikov in opreme za podatkovne centre. Tu smo namreč v prednosti, saj imamo med strankami številne velikane, denimo družbe, kot sta Baidu ter Alibaba. Odločilna bo sposobnost ponudnikom strank zagotoviti čim bolj celovito rešitev s področja umetne inteligence za njihova poslovna okolja. Glede na napovedi v prihodnjih letih merimo predvsem na področje strežnikov z dvema, štirimi ali osmimi grafičnimi procesorji, ki so zelo primerni za obdelave bremen s področja umetne inteligence. Praksa pravi, da bodo stranke začele z manjšimi rešitvami in nato po potrebi širile svoj obseg nalog. Pri nas pa je meja šele superračunalnik.

Kaj pa programske partnerske naveze?

Zelo dobro sodelujemo z družbo SAP. Njihov Leonardo je fantastična platforma, ki uporablja umetno inteligenco. Mi želimo biti njihov preferenčni infrastrukturni ponudnik, kot smo zdaj za analitično rešitev SAP HANA, kjer imamo največ aktivnih licenc. Seveda SAP ni edini partner, imamo jih veliko. Po vsem svetu postavljamo globalne inovacijske in kompetenčne centre z lastnimi načrtovalci in inženirji, kjer stranke skupaj z našimi strokovnjaki lahko razvijajo svoje aplikacije s področja umetne inteligence.

Menite, da bo razvoj rešitev s področja umetne inteligence res bolj lokaliziran?

Bo, vsaj na začetku. Veste, podatke je težko seliti, sploh ko se pogovarjamo o petabajtih. Prihajajoča uredba GDPR bo podjetjem, ki imajo podatke malo pri sebi, malo v oblaku, povzročila resen glavobol. Prav tako podjetja ne bodo želela plačevati dvojnih licenc, torej dodatno plačevati oblačnim ponudnikom za obdelavo podatkov v sorodnih rešitvah, kot jih že uporabljajo – raje bodo obstoječe rešitve nadgradila. SAP bo prej ali slej integriral umetno inteligenco v svoje lokalne rešitve. Verjamemo, da bo večina povpraševanja po rešitvah s področja umetne inteligence v prihodnjih letih prišla od podjetij, ki jih bodo uporabljala za lastni razvoj. Kaj pa bo čez deset let, ne ve nihče.

Se lahko že pohvalite s kakšnimi pomembnimi dosežki?

Trenutno delamo z ameriškimi zdravstvenimi specialisti na rešitvi, ki bo znala iz rentgenskih slik in drugih zdravstvenih podatkov pacienta prepoznati različne oblike rakastih obolenj. Ta rešitev je že skoraj pripravljena. Danskemu podjetju za vetrne turbine smo omogočili simulacije vseh mogočih modelov pretoka in optimizacijo turbin v prid kar največji učinkovitosti. Razvili smo tudi lastne rešitve, kot so pametni klicni center, podprt z umetno inteligenco, kjer se klepetalni robot pogovarja s stranko in poišče odgovore na njena vprašanja, ter platformo za zaznavno računalništvo.

V naših inovacijskih centrih se bodo v prihodnje znašla povsem nova bremena, s katerimi nihče nima izkušenj, zato je podjetjem težko izbrati optimalno rešitev. Naši strokovnjaki in strokovnjaki drugih podjetij si medsebojno izmenjujejo znanje in izkušnje, zato bodo skupaj poiskali kar najboljše rešitve. Velik poudarek namenjamo tudi raziskavam in akademski skupnosti, v naših inovacijskih centrih boste našli veliko univerz, ki si superračunalniških zmogljivosti sicer ne morejo privoščiti, lahko pa pri nas preverijo svoje ideje in koncepte.

Kaj pa je končni cilj umetne inteligence?

Verjetno to, da je ne bo treba usmerjati ter se bo vsega (na)učila in vse počela sama. A od tega smo še zelo daleč.