Vstop Hrvaške v EU – izziv za Slovenijo

Koper – »Če se bomo znali prav obrniti, bo vstop Hrvaške prinesel več plusov kot minusov,« pravi Janez Jager, direktor trženja Istrabenz Turizma Portorož. Prepričan je, da bi s pametnim dogovarjanjem s predstavniki hrvaškega turizma marsikaj pridobili.

»Hrvaška Istra nameni turistični promociji več denarja kot ves slovenski turizem. Poleg tega imajo vzpostavljene učinkovite poslovne vezi s poglavitnih evropskih trgov. Če bi se nam tu uspelo povezati, bi lahko oboji imeli koristi. Slovenski in hrvaški istrski turizem se nekoliko razlikujeta v ponudbi. Če se v Istro vali nekaj milijonov turistov na leto, bi od te reke morali znati kaj pobrati.

Predstavniki hrvaških turističnih podjetij so zainteresirani za sodelovanje z letališčem Portorož, zagotovo bodo tuji turisti iz Istre lažje potovali v Lipico, Postojnsko jamo in še kam. Po drugi strani pa bomo našim turistom lahko spet ponujali izlete na Brione in z ladjicami v Limski kanal. Ne nazadnje bodo, denimo, ruski gostje morda raje prileteli na puljsko letališče. To bo sploh zanimivo za tiste, ki bodo z enim vizumom (denimo schengenskim) lahko obiskali obe državi.

Turistična ponudba hrvaške Istre je napredovala na vsej črti, tudi v kulinariki, zato bo poslovno povezovanje prinašalo koristi in prednosti obema stranema. Če pa teh priložnosti ne bomo izkoristili, bodo imeli več prednosti Hrvati,« meni Janez Jager.

Marjan Batagelj, lastnik in prvi mož Postojnske jame, ugotavlja, da je že letos v Postojnski jami več gostov kot lani. »Vstop Hrvaške napoveduje stare čase, ko so gostje iz Istre v veliko večjem številu hodili v Postojno. Zato smo letos tudi vložili v promocijo na hrvaški obali, predvsem na plažah,« je potrdil pričakovanja Marjan Batagelj.

Tudi Robert Krajnc, direktor Aerodroma Portorož, je povedal, da se predstavniki občin severnega dela hrvaške Istre močno zanimajo za sodelovanje z njihovim letališčem. »Takoj so pripravljeni vstopiti v gospodarsko interesno združenje, saj se zavedajo, da ima to letališče zanje velik potencial. Narobe pa je, da smo že leta 2010 zbrali vse papirje za podaljšanje letališke steze in da z njim soglašajo tudi v krajinskem parku, vendar nam državni uradniki prav nič ne pomagajo pri sprejetju DPN, s katerim bi letališču omogočili nove čase,« pravi Krajnc.

Hrvaška vstopa v EU bolj zrelo, kot je Slovenija

Tomaž Može, direktor Primorske gospodarske zbornice Koper: »Odpira se nov trg, nove poslovne možnosti, ponovno se vzpostavljajo stare gospodarske vezi v Istri. Toda z vstopom Hrvaške izgublja Slovenija pomemben položaj, ki ga je imela v EU v odnosu do Balkana. Kot je bila Slovenija nekakšno odkritje za Evropo in njeno zanimivo odprtje proti vzhodu, tako bo zdaj Evropa še veliko bolj jasno pridobila s Hrvaško še pomembnejši del balkanskega trga. Prej so ladje vstopale pri Piranskem zalivu z južne strani v EU, zdaj bodo dobrih 1000 kilometrov južneje. Tudi logistična pot Dunaj–Maribor–Ljubljana–Koper–Trst se bo premaknila na os Budimpešta–Zagreb–Reka. Vloge, ki smo jo imeli kot mejna evropska država proti Balkanu, nismo znali dovolj izkoristiti, zdaj postaja Hrvaška referenčna točka za Balkan.

Hrvaška vstopa v evropsko skupnost veliko bolj zrelo, natančno ve, kateri so njeni nacionalni interesi. Turizem, ribištvo in pomorstvo. Zato je predsednik hrvaške vlade tudi član državne komisije za razvoj pomorstva. Mi svojih prednosti nismo znali izkoristiti, oni jih bodo. Boste videli, da bodo pritisnili na EU in zgradili tiste cestne povezave skozi Slovenijo v EU, ki jih mi doslej nismo znali in so vitalnega pomena za njihov razvoj. Optimizem, s katerim prihajajo v EU, je izrednega pomena, veliko učinkoviteje bodo izkoristili evropske sklade in v kratkem dohiteli, verjetno tudi prehiteli Slovenijo. Kaj lahko Slovenija ponudi tujim investitorjem boljšega kot Hrvaška?«

V trgovinah več kot polovica kupcev Hrvatov

Jani Dernič, direktor Splošne bolnišnice Izola: »S 1. julijem se ni v zdravstvu še nič spremenilo. Hrvaški bolniki lahko prihajajo k nam na urgentno zdravljenje. Že od oktobra pa se bodo za našo bolnišnico začele dolgo pričakovane spremembe, saj je bila sprva zasnovana (in grajena) tudi za potrebe severnega del Istre. Oktobra bo začela veljati evropska direktiva o koriščenju zdravstvenih storitev. Hrvaški državljani bodo lahko pri nas uporabljali storitve specialističnih ambulant in zdravljenje v dnevni oskrbi. Te bodo morali zavarovanci nam plačati, vendar jim bodo njihove zavarovalnice stroške povrnile. Bolnišnično zdravljenje bo mogoče, če ga bo odobrilo njihovo zdravstveno zavarovanje. Letos smo imeli v prvih petih mesecih v ambulantah 600 hrvaških pacientov, doslej smo na leto v bolnišnici zdravili približno 200 Hrvatov. Torej zanemarljivo malo.«

Koprski trgovci še ne vedo natančno, kako bodo Hrvati odslej obiskovali njihove trgovine. V koprskem Obiju so imeli doslej kar nekaj hrvaških kupcev. Še prejšnji teden so hiteli z nakupi, da bi si zagotovili blago brez DDV, odslej pa bodo šele videli, ali bo ta trgovina zanje še zanimiva. V trgovini Sport Direct nam je Sanja Rudič povedala, da je več kot polovica kupcev Hrvatov. »Upamo, da bodo bolj odprte meje vplivale na še nekoliko večjo prodajo. Slabše zagotovo ne bo,« je dejala koprska trgovka.