Warren Buffett vložil milijarde v Apple

V prvem četrtletju letos je Buffett s svojima dvema pomočnikoma, ki sta se mu pred kratkim pridružila v upravljanju 129 milijard dolarjev velikega portfelja investicij, kupil skoraj deset milijonov delnic podjetja Apple. Kakšna je Buffettova zgodba in zakaj se je njegovo podjetje odločilo za tako velik nakup deleža v Applu?

Legendarni investitor

Buffett je v svoji investicijski karieri ustvaril fenomenalne donose in ni brez vzroka postal vlagatelj vseh časov. Če bi leta 1965, ko je prevzel vodenje podjetja Berkshire Hathaway, investirali tisoč dolarjev v delnico Berkshire Hathaway, bi zdaj imeli ogromnih 18 milijonov dolarjev.

Njegova strategija iskanja podcenjenih delnic je bila in je še zdaj podvržena nenehnim kritikam o zastarelosti pristopa. Živimo namreč v času, ko je trgovanje na Wall Streetu hitro in avtomatizirano, zato se zdi Buffettova strategija privid iz neke daljne borzne preteklosti. Stara borzna šara, kot so jo imenovali nekateri sodobni kritiki. A resnici na ljubo v tej strategiji ni nič prepuščeno naključju, saj ne upošteva zakonitosti, ki veljajo za čredno psihologijo množic, ampak se osredotoča izključno na iskanje delnic podjetij z nizko zadolženostjo, veliko možnostjo rasti, močnim tržnim deležem in nizkim razmerjem med vrednostjo podjetja in letnimi dobički, ki jih podjetje ustvari.

Poleg tega je njegov borzni instinkt vedno podprt z zdravo kmečko pametjo – le kdo ne pozna njegovega slavnega nasveta: »Kupujte, ko so vsi prestrašeni, in prodajajte, ko so vsi navdušeni!« V strategiji pa Buffett zelo poudarja tudi uveljavljena visokokakovostna podjetja s trajnimi konkurenčnimi prednostmi. Med defenzivnimi naložbami kot takšen primer navaja podjetji Coca-Cola in American Express, katerih delnice še zdaj pomenijo večji naložbi v njegovem portfelju.

Najbolj znana Buffettova naložba

Buffett je znan predvsem po svoji naložbi v Coca-Colo. Tudi ta zgodba je zelo zanimiva, saj je tudi delnice te multinacionalke kupoval takrat, ko so se večini zdele nezanimive. Leta 1985 je novi direktor Coca-Cole želel izboljšati njen okus in javnosti predstavil pijačo The New Coke, ki je bila po vseh mogočih opravljenih testih v resnici boljša. Podjetje je tako želelo utišati konkurenco, ki je na neodvisnih testiranjih dosegala veliko boljše rezultate.

Eden glavnih konkurentov je bila tudi pepsi, o kateri so okuševalci menili, da je boljša kot kokakola. Pozneje so v Coca-Coli hitro ugotovili, da ljudje njihove pijače ne kupujejo samo zaradi okusa, ampak predvsem zaradi spominov na zlate čase, kjer je bila prisotna 'stara' kokakola. Ker so »staro« kokakolo umaknili iz prodaje in na police poslali new coke, se je v prihodnjih četrtletjih prodaja zmanjšala in posledično tudi dobiček.

Leta 1987 je sledilo še sesutje borze, ki je poslalo ceno Coca-Coline delnice precej niže. Buffett je spet odlično izkoristil trenutek in začel kupovati deleže Coca-Cole leta 1988, ko je bila cena delnice zelo nizka. V prihodnjih letih je delnica eksplodirala, Buffett pa je še enkrat dokazal, da postaja na borznem parketu pravi čarovnik, ki vidi v prihodnost.

Se bo zgodba ponovila z Applom?

Buffett je že večkrat omenil, da ne zna ovrednotiti tehnoloških podjetij – ker se ta trg tako hitro spreminja, klasične metode vrednotenja podjetij ne delujejo. Toliko bolj je zato presenetljivo, da se je odločil za nakup največjega tehnološkega podjetja na svetu. Res pa je tudi, da sta upravljavca premoženja, ki jima je skupaj namenil 18 milijard dolarjev sredstev, veliko bolj tehnološko ozaveščena in pripravljena kupovati tehnološka podjetja. Buffettov investicijski pristop temelji na več dejavnikih.

Prvi je ta, da mora podjetje dobro poslovati. Za kakovostna veljajo podjetja, ki lahko dolgoročno ustvarjajo visoke dobičke. Dobički morajo biti visoki glede na višino kapitala, potrebnega za poslovanje, saj je veliko bolje biti lastnik podjetja, ki z milijonsko investicijo ustvari sto tisočakov, kot podjetje, ki z desetmilijonsko investicijo ustvari istih sto tisočakov dobička. Apple seveda pozitivno ustreza temu kriteriju, saj je donosnost kapitala zelo visokih 39 odstotkov.

Drugi dejavnik, ki je za Buffetta pomemben, je kakovost menedžmenta. Od vodstva podjetja je odvisno, ali bo podjetje uspešno tudi čez pet let in ali bo podjetje vodeno v interesu lastnikov. Menedžment Appla je dokazal, da ustreza tudi temu merilu, saj mu je uspelo ohraniti visoko rast kljub hudi konkurenci, hkrati pa so po želji lastnikov začeli izplačevati dividende in odkupovati lastne delnice.

Tretji dejavnik, ki je skupen vsem Buffettovim nakupom, pa je vrednotenje. Ko je Buffett kupil Coca-Colo, je bilo razmerje celotne vrednosti Coca-Cole glede na dobičke, ki jih je ta ustvarila na letni ravni (tako imenovano P/E razmerje), nižje od 10. Podobno je veljalo za nakup Phillips66, Wells Fargo in drugih investicijah. Tudi nakup Appla je sledil temu pravilu.

Trenutno je celotna vrednost Appla na borzi okoli 510 milijard dolarjev, v zadnjem letu pa podjetje ustvari zelo velikih 50,68 milijarde dolarjev dobička. To pomeni, da je razmerje med ceno in dobički okoli 10, kar je za tako veliko podjetje presenetljivo ugodno. Povprečna ameriška delnica je zdaj več kot dvakrat dražja, saj je razmerje P – E na ameriški borzi nad 23. Tudi po drugih merilih, ki so značilni za investitorje, kakršen je Buffett, se delnica Appla zdi zanimiva. Ali bo stari borzni maček spet dokazal, zakaj je eden najboljših investitorjev na svetu, bo pokazal le čas. Njegovi pretekli uspehi ter podatki o poslovanju in vrednotenju Appla kažejo njemu v prid.