Tiskane izdaje
Ljubljana – Odločitev ustavnega sodišča, da sam izbris podrejenih obveznic in delnic bank ni bil neskladen z ustavo, da pa razlaščeni vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva, še vedno odmeva. Oškodovanci pričakujejo, da bodo dobili dostop do podatkov o bančni sanaciji, ki so bili podlaga za razlastitev.
»Odločitev ustavnega sodišča pritrjuje našim stališčem, da je ustavno neskladno in z vidika pravne države nesprejemljivo, da Banka Slovenije - sklicujoč se na protiustavne zakonske podlage - vztrajno in sistematično zavrača razkritje podatkov o tem, na kakšen način je opravila cenitve premoženja bank, kako je dejansko izračunala njihov negativni kapital in posledično potrebo za izbris vseh delnic in podrejenih obveznic.
S tem je bilo vlagateljem dejansko onemogočeno, da bi v postopku za povrnitev škode lahko dokazali, da je bila škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja, kot bi bila, če izredni ukrep ne bi bil izrečen, in da Banka Slovenije ob izrekanju izrednega ukrepa ni ravnala zadosti skrbno,« so se na sodbo odzvali v Savi Re, kjer so skupaj z Zavarovalnico Maribor in Mojo naložbo z izbrisom izgubili 34 milijonov evrov.
Pričakujejo pojasnila o bančni luknji
Pričakujejo, da bo zakonska ureditev, ki jo ustavno sodišče zdaj zahteva od državnega zbora, ustvarila možnosti za razkritje resnice o tem, za kaj je šlo pri saniranju bančne luknje. »Zelo spodbudno je, da je ustavno sodišče jasno opozorilo na neenakost položajev potencialnih tožnikov na eni strani in Banke Slovenije na drugi ter dalo državnemu zboru izrecno napotilo, da bo ustavno skladna le takšna zakonska ureditev, po kateri bo Banka Slovenije morala jasno izkazati, ali, zakaj in v kolikšnem obsegu so bili izredni ukrepi sploh potrebni,« so dodali. Kot smo že poročali, se Sava Re z nekaterimi drugimi vlagatelji že pripravlja na vložitev odškodninskih tožb.Na to se po naših informacijah pripravljajo tudi v Zavarovalnici Triglav, ki jim je izbris odnesel 7,5 milijona evrov. Sodbo ustavnega sodišča v družbi, ki jo vodi Andrej Slapar, še preučujejo. Napovedujejo pa: »V preteklosti je Zavarovalnica Triglav za zaščito svojega položaja in interesov sprejemala ustrezne ukrepe, v tej smeri pa bomo ravnali tudi v prihodnje. Podrobnosti tovrstnih postopkov ne moremo komentirati.«
Tudi Jamnik bo tožil
Tudi v Modri zavarovalnici, ki jo vodi Borut Jamnik in kjer so imeli v podrejenih obveznicah za devet milijonov evrov naložb, sodbe ustavnega sodišča ne komentirajo. Kot pravijo, pa Modra zavarovalnica izvaja vse potrebne aktivnosti za zaščito upravičenih interesov članov pokojninskih skladov v njenem upravljanju. Kot je razumeti, bodo vložili odškodninske tožbe: »V tem trenutku lahko potrdimo, da bomo v ta namen sprožili ustrezne sodne postopke,« so pojasnili.Prav odškodninske tožbe so tisto, kar po odločitvi ustavnega sodišča še ostane razlaščenim vlagateljem. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev so s tem zadovoljni, saj menijo, da bodo lahko tako po sodni poti dokazali, da si zaslužijo vračilo vloženih sredstev. Vračilo pričakujejo od poslovnih bank, ki so bile deležne državne pomoči. Prvi pobudnik ustavne presoje izbrisa Tadej Kotnik je dejal, da so povsod banke tiste, ki morajo plačati, če so s takšnim posegom pridobile korist.
Banke brez ugovorov
Spomnimo, da so po veljavni ureditvi le banke lahko spodbijale odločbe Banke Slovenije, ki so razlastitev odredile, a tega banke niso storile. Od sedmih bank je Banki Slovenije ugovarjala le Gorenjska banka, ki na koncu ni bila dokapitalizirana z državno pomočjo, preostalih šest bank pa je bilo podržavljenih.
