»Z več izbire se vzpostavlja tudi zdravo ravnovesje«

»Regulacija je pomembna in bo zagotovila varnost ter omogočila sprejetje kriptovalut tudi širši populaciji,« pravi Tilen Šarlah, profesionalni trgovalec in soustanovitelj trgovalne platforme Tradershub. Zaveda se, da prvi razvijalci kriptovalut nad njegovim mnenjem niso navdušeni, je pa še vedno prepričan, da je to pot, ki iz »divjega zahoda« lahko naredi urejen trg.

Bitcoin, najbolj znana kriptovaluta, je v zadnjih dneh doživela padec vrednosti na približno polovico svojega najvišjega tečaja. Je to zdaj zlom, začetek konca kriptovalut, ali pa mogoče trenutek streznitve, ko se bo na trgu začelo vzpostavljati neko ravnovesje?

Velika volatilnost, ekstremni padci, ter seveda tudi ekstremne rasti so nekaj, kar na trgu kriptovalut ni novo. Trg je v razvoju, je tvegan, poln neznank, zato so take spremembe skoraj normalne. Težko je reči, ali je to zlom ali ne, lahko pa z veliko verjetnostjo rečemo, da tudi če bitcoin pade še niže, s tem ne bo konca kriptovalut, saj je celoten sistem precej širši in bitcoin je le ena od valut. Pomembno je tudi vedeti, da je bitcoin začel izgubljati prevlado, saj njegova tržna kapitalizacija v primerjavi z celotnim kriptotrgom (1448 kriptovalut skupaj) znaša le še dobrih 34 odstotkov, v istem času lani pa je bil ta delež 87 odstotkov. S tem je seveda jasno, da celoten trg raste, izbire je vse več, vlagatelji pa svoje naložbe preusmerjajo na druge valute in s tem se vzpostavlja zdravo ravnovesje.

Kaj je sploh tisto, kaj bitcoinu in podobnim kriptovalutam daje vrednost?

Vsaka digitalna valuta ima svoje lastnosti. Pri bitcoinu, ki je v osnovi menjalno sredstvo, je seveda glavno določilo vrednosti razmerje med ponudbo in povpraševanjem, pri tem pa je treba upoštevati še omejeno ponudbo, ki pri bitcoinu znaša 21 milijonov kovancev (zdaj jih je 16,8 milijona). Za različnimi digitalnimi valutami so tudi vrednotenja različna, v osnovi jih lahko razdelimo na: namen in koncept valute, uporabne vrednosti, infrastrukturo okoli posameznega kovanca in število uporabnikov oziroma podpornikov. Predvsem to je zelo pomembno.

V centralnih bankah pravijo, da kriptovalute niso denar, menjalno sredstvo, pač pa nov naložbeni razred. Kako na to stališče gledate tisti, ki z njimi trgujete?

Za zdaj se države lotevajo te opredelitve različno. Nekatere ga opredeljuje kot denar, druge kot sredstvo, tretje pa so uvedle kar nek nov razred. Za trgovalca je na koncu povsem vseeno, načelno pa je princip kupovanja in vrednotenja bolj podoben trgovanju z tradicionalnimi valutami (forex) kot nekemu drugemu finančnemu instrumentu. S časom, ko bo trg prešel iz razvijajočega se trga v bolj zrelo obliko, bo pomembneje upoštevati, kakšna je uporabna vrednost posameznega žetona in kakšno dejansko korist ti lahko prinaša, takrat se bo verjetno spremenil tudi pogled.

Nekatere države – Kitajska, Južna Koreja – omejujejo dejavnost borz kriptovalut, za ureditev na tem področju se zavzemajo tudi centralne banke, regulatorji finančnega trga in davčne uprave drugje v razvitih državah. Kakšno smer regulacije vidite, kaj je smiselno?

Tehnologija veriženja podatkov in kriptovalute so zelo inovativne in pomembne za gospodarstvo. Prepričan sem, da nas bodo spremljale še naprej, zaradi hitrega razvoja, pa je razumljivo nekoliko zaostal regulacijski organ. Regulacija je pomembna in bo zagotovila varnost ter omogočila sprejetje kriptovalut tudi širši populaciji. Sam vidim rešitev v naslednjih točkah: enakopraven davčni pogled na kriptovalute, regulacija kriptoborz, vzpostavitev enotnega okvira za zbiranje denarja prek ICO in možnost, da se izdajanje novih žetonov omeji le na regulirane borze. Pomembna bi bila tudi vzpostavitev skupine finančnih strokovnjakov, razvijalcev in pravnikov, ki bi v prvi fazi v okvir postavili celotno zgodbo, potem pa jo tudi usmerjali, da bi na najlažji način to novo ekonomijo vključili v obstoječ sistem.

Ali obstaja način, da se kriptovalute regulira in da obstanejo kot investicijska možnost? En pogled nanje namreč je, da so v osnovi bile oblikovane zato, da ne bi bile del sistema, ampak ga ves čas »izzivajo«?

Verjetno se začetni navdušenci nad kriptovalutami ne bi strinjali z mano, če rečem, da je regulacija dobra za množično uporabo, seveda pa se je je treba pravilno lotiti. Trenutno so v neki sivi coni in to ustvarja dvome, kar dolgoročno gotovo ni dobro za njihov razvoj. S tem ko nekatere države oživljajo ideje o izdaji svojih valut, se bo s tem vzpostavila tudi regulacija in prepričan sem, da je to dobro za celoten ekosistem. Sploh kar zadeva regulacijo borz in izdajanja novih žetonov, kjer vlada pravi »divji zahod«.

Ravnokar se je »zaprla« platforma Bitconnect, kar po oceni nekaterih pomeni priznanje, da je v njenem delovanju šlo za Ponzijevo shemo. Kako naj resen vlagatelj loči zrno od plev? Kako prepoznamo finančno piramido v kriptosvetu?

Poznavalci kriptotrga smo na shemo Bitconnect opozarjali že dolgo oziroma smo se je na široko izogibali. Podobnih je še kar nekaj in bodo prišle kmalu na plan. Problem je, ker takšne zadeve mečejo slabo luč na celoten sistem, ampak tako je bilo pri vsakem razvijajočem se trgu. Enako je bilo pri balonu pika kom, kjer je bilo na tisoče podjetij, ki so imela samo spletno stran in so bila vredna več milijard dolarjev ter so pozneje propadla. Podobno je bilo pri nam bolj znani balkanski borzni vročici, kjer se je kupovalo podjetja v stečaju ali takšna, ki sploh niso obstajala. Dejstvo je, da bo velika večina trenutnih kovancev verjetno propadla, ker ekipe ne bodo mogle zaključiti obljubljenega projekta in ljudje bodo izgubili denar, zato je pomembno, da vsakdo sam naredi analizo in se poglobi v projekt, preden tja vloži denar.