Tiskane izdaje
Ključno sporočilo z Zupančičeve je, da je vlada izjemna bremena nadaljevanja sanacije bančnega sistema (Abanke in Banke Celje) in obveznosti do tujih deviznih varčevalcev (enkratne učinke) pospravila s proračunom iztekajočega se leta, da bi v prihodnjem »laže zadihali«. Zato leto končujemo s skupaj 5,3-odstotnim primanjkljajem, v proračunu za leto 2015 pa je vlada prihodke, predvsem pa izdatke, prikrojila tako, da bo pod črto ostalo znosnih 2,8 odstotka proračunskega primanjkljaja (po evropskem standardu izračuna) oziroma 1,35 milijarde evrov po denarnem toku.
Ukrepi, potrebni za tak scenarij, so večinoma že sprejeti, danes pa je na vladni seji še uredba o okoljski taksi, ki je na noge spravila vodstva in sindikate energetsko intenzivnih podjetij. Prvotno obremenitev (30 milijonov evrov) je vlada s prerazporeditvijo bremena sklenila znižati na 6,5 milijona, a na Mramorjevo začudenje to ni prepričalo gospodarstva.
Minister Mramor javnost zavaja z izjavo, da zadnji predlogi vladnih ukrepov podjetjem znižujejo njihova bremena, meni Goran Novković iz GZS. »Gre za dodatne dajatve, in ne znižanja. Poleg tega je to le taksa na CO2. Energetsko intenzivna podjetja bodo verjetno še dodatno obremenjena z višjim prispevkom za učinkovito rabo energije.«
Neznanka je še vedno, kako se bo teh 6,5 milijona porazdelilo na tako imenovano širšo populacijo. Na začetku je bilo rečeno, da bodo 30 milijonov prispevala energetsko intenzivna oziroma industrijska podjetja, ki so izpuste v zadnjih letih najbolj zmanjšala. Prav tako ni jasno niti to, ali so v podjetja, ki bodo morala plačevati takso, vključena tudi energetska podjetja niti koga bodo obremenili za preostalih 23,5 milijona. Ne glede na to, je na vladi tudi predlog o zvišanju cene enote CO2, kar naj bi po naših neuradnih informacijah pomenilo, da bi se znesek povišal s 6,5 na 10 milijonov evrov.
Premierov odziv
Po navedbah premiera Mira Cerarja je vlada v izhodiščih za državni proračun, kolikor je bilo mogoče, pomagala gospodarstvu in ga poskušala čim manj obremeniti. Vlada se po njegovih besedah trudi, da zagotavlja spodbudno poslovno okolje. V zvezi s povečanimi okoljskimi dajatvami in domnevno obremenitvijo gospodarstva je dejal, da se pojavljajo številne napačne informacije. Zaradi teh je Cerar izrazil dvom o utemeljenosti današnjih skupnih protestih delodajalcev in sindikatov proti novim okoljskim dajatvam.
Finančni minister Dušan Mramor je predstavil spremembe in ukrepe, ki jih je morala letos sprejeti vlada, da je lahko sestavila proračun po meri EU in se izognila kaznim. S tem, ko je načrtovani primanjkljaj 2015 spravila na 2,8 odstotka BDP, je dosegla, »da bomo v prihodnjem letu laže zadihali in se posvetili prioritetam«.Za letos so morali načrtovalci državnega proračuna zaradi znanih razlogov z naborom ukrepov in rebalansom spraviti proračun 2014 v sprejemljive okvire: ob 9,8-milijardnih izdatkih in 8,6-milijardnih prihodkih je bilo za 1,2 milijarde proračunskega primanjkljaja. Če bi ostalo pri tem, bi nadaljevanje sanacije bančnega sistema (Abanke in Banke Celje) ter dolg do hrvaških in bosenskih deviznih varčevalcev povečala primanjkljaj v letu 2015 na okoli 5 odstotkov. Tako bi presegli dovoljeno mejo 3 odstotkov, saj se po pravilih pakta stabilnosti (za razliko od letos) prihodnje leto enkratni učinki upoštevajo v dejanskem deficitu. Zato je vlada pohitela s postopki in vključila ti dve veliki postavki že v proračun 2014.
A tudi za leto 2015 je bil nujen rebalans proračuna. Kot je pojasnil minister, so proračunske prihodke (teh bo za 8,5 milijarde evrov) skozi različne ukrepe zvišali za 114 milijonov evrov. Podaljšali so veljavnost ohranitve 4. dohodninskega razreda, novelirali zakon o davku na finančne storitve, zakon na zavarovalne posle, uvedli dodatno takso CO2, z uvedbo davčnih blagajn (sprejete bodo septembra) in nekaterimi drugimi ukrepi bodo povečali učinkovitosti pobiranja javnih dajatev itn. Še močnejši premik so dosegli pri proračunskih odhodkih (ki so na ravni leta 2014, torej 9,8 milijarde evrov). Razdelili so jih na horizontalne in sektorske. Prvi so navrgli za 440 milijonov evrov prihrankov (največ pri stroških dela v državni upravi, precej pa še s centralizacijo javnih naročil, znižanjem povprečnine za občine, spremembo vira financiranja regresa upokojencev, znižanjem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ukinitvijo sofinanciranja investicijskih projektov občin itn.). Sektorski ukrepi, ki se osredotočajo na to, kar v posameznih ministrstvih ni prioritetno, pa so odhodke zmanjšali za 129,47 milijona evrov. Nanašajo se na obdavčitev študentskega dela, invalidska podjetja, spremembe v šolstvu, kulturi, policiji, vojski itn.
Nekaj podrobnosti: investicije bo vlada - v podporo gospodarski rasti - povečala bolj kot je prvotno načrtovala, namreč za 23 odstotkov, in sicer na račun manjše rasti materialnih stroškov. Za okoli 100 milijonov nižje prihodke v letu 2015 od onih v 2014 bo delno nadomestila z višjimi davčnimi prihodki. Dohodnine se bo povečala za 110 milijonov evov, DDV za 70 milijonov, davek od dobička pravnih oseb za 30 milijonov, trošarine ostajajo približno enake.
Med sistemskimi ukrepi je Mramor navedel še zakon o fiskalnem pravilu, ki je že v parlamentu in bo sprejet februarja, in zakon o skladu za reševanje bank. Zadnji bo vir za morebitne nadaljnje potrebne dokapitalizacije bank, v njem bo 2,3 odstotka depozitov bank, največ pa 345 milijonov evrov, napolnjen bo v prvih treh mesecih, upravljala ga bo BS. V kratkem bo nared tudi strategija upravljanja z javnim premoženjem.
