Za deflacijo je soodgovorna tudi poceni nafta

Ljubljana – Cene v območju evra so februarja na letni ravni upadle za 0,2 odstotka, kar pomeni, da je po nekaj mesecih na vrata evra spet pričela trkati deflacija. Analitiki pričakujejo, da bo ECB že 10. marca sprejela dodatne ukrepe za »rahljanje« denarne politike, vprašanje pa je, kakšen bo njihov uspeh.

»Deflacija bi bila katastrofa za območje evra, saj bi pomenila, da se bo povečala realna vrednost dolgov. Zato pričakujem, da bo ECB nadaljevala svojo politiko,« je za Reuters povedal Holger Sandte, ekonomist pri švedski banki Nordea.

Analitiki so bili še posebej neprijetno presenečeni nad tem, da se je inflacija z januarskih 0,3 odstotka v februarju »prelevila« v 0,2-odstotno deflacijo. Ob tem je ironično, da k temu premiku veliko prispevajo rekordno nizke cene nafte, ki se že prelivajo v cene preostalega blaga. Tako imenova temeljna inflacija, kjer pri izračunu izločijo vpliv volatilnih cene energije in hrane, se je z enega odstotka v januarju znižala na 0,8 ostotka v februarju.

Kvantitativno sproščanje ne deluje

Običajno je v ekonomski teoriji veljalo, da nizke cene energije spodbujajo gospodarsko rast, sedaj pa to v »razvitem svetu« ne velja več. Instrumentarij, ki je dal (oziroma daje) zelo mešane rezultate, je monetarna ekspanzija vodilnih centralnih bank. Ameriška Federal Reserve, japonska centralna banka ter Evropska centralna banka so do letos za skoraj štirikrat povečale svojo bilančno vsoto glede na stanje v letih 2004 in 2005, vendar s tako intenzivnim izdajanjem novega denarja pričakovanega rezultata niso dosegle.

Gospodarska rast v razvitih gospodarstvih si je izrazito opomogla samo v začetnem obdobju t. i. kvantitativnega sproščanja v letih 2009 in 2010, kasneje pa vedno novi denar ob vedno nižjih obrestnih merah ni uspel zagnati gospodarstva.

Vseeno analitiki pričakujejo, da bo ECB 10. marca še dodatno znižala svojo vodilno obrestno mero, predvidoma na -0,4 odstotka, s čimer bi še dodatno odvračala poslovne banke od tega, da svojo presežno likvidnost deponirajo pri njej. Prav tako pričakujejo, da bo centralna banka območja evra povečala 1,5 bilijona evrov »težak« program odkupovanja obveznic, preko katerega plasira na trg sveži denar – trenutno na ravni 60 milijard evrov mesečno.

Del obomočja evra je tudi Slovenija, zdi pa se, da je še v bolj težavnem položaju. Naša februarska deflacija je bila 0,7-odstotna, v območju upadanja realnih cen pa vztrajamo že več kot leto dni. Tudi zato ni presenečenje, da po lanski razmeroma visoki 2,9-odstotni rasti BDP analitiki za leto napovedujejo precej nižjo, 1,8- do 2,3-odstotno.