Za finančni sektor bi bil tudi takojšnji dogovor pozen

Ljubljana – »Bojim se, da bo finančni sektor moral slediti najbolj konservativnim modelom in načrtovati, kot da se bo zgodil trdi brexit. Tudi če bo dosežen dober dogovor, bo za to dejavnost prepozen. Za evropsko gospodarstvo bo to gotovo dodaten strošek,« je včeraj opozoril Pawel Peplinski iz svetovalne družbe PWC.

Peplinski je bil gost dogodka, ki ga je o vplivu brexita na finančne inštitucije na trge v Evropi pripravila Britansko-slovenska gospodarska zbornica. Na to, da konkretni dogovori o prihodnjih odnosih med Veliko Britanijo in Evropsko unijo potekajo (pre)počasi, so opozorili tudi drugi udeleženci.

»Napetosti med tistimi, ki vidijo brexit kot priložnost za samostojni razvoj in tistimi, ki menijo, da bo prinesel katastrofo in se osredotočajo na obvladovanje težav, segajo do vrha britanske vlade. Decembra se je zdelo, da je z dogovorom o denarju, pravicah državljanov in irski meji dosežen premik, a sedaj stvari stojijo. Čutimo pomanjkanje jasnosti na britanski strani, pa tudi, ko potujem po EU, tudi ni jasnosti glede tega, kaj članice pričakujejo od odnosov z Veliko Britanijo čez deset let,« je povedal Jeremy Browne, ki v Evropski uniji zastopa interese londonske finančne četrti. City, ki je najpomembnejši finančni center za celotno EU, seveda lobira za dogovor, ki bi prinesel kar se da malo sprememb v sedanjo ureditev.

Slovenija sodi med države, ki so manj izpostavljene negativnim posledicam morebitnega neurejenega brexita, zato je temu primerno tudi njeno stališče. »Naša prioriteta niso prihodnji odnosi z Veliko Britanijo, pač pa, kako bomo delovali kot EU-27. Zdaj ne bo več trikotnika Berlin-Pariz-London, pač pa samo še linija, nekatere države so zaradi tega zaskrbljene. Obstaja možnost za preveč vodstva Nemčije in Francije, v zadnjih letih vidimo, da Italija in Španija izgubljata vpliv. Na gospodarskem področju običajno Sloveniji ustreza, kar je dobro za Nemčijo, Francijo in Italijo, ni pa to vedno res. Za Slovenijo je glavna skrb dogovor, kako bo odhod Velike Britanije vplival na odločanje v EU-27. Glede prihodnjega odnosa z Veliko Britanijo pa nisem zelo optimističen. Iz Londona pogosto slišimo paradoksalne ideje, različni ljudje govorijo različne stvari. Jasno je, da ena stran za mizo ne ve, kaj v resnici želi, in to je velik problem,« je povedal David Brozina z ministrstva za zunanje zadeve.

Tudi za Novo Ljubljansko banko brexit ni velik izziv zaradi neposrednih vplivov, bolj jih skrbijo morebitni posredni. »Za NLB je pomemben trg Zahodni Balkan, kjer ustvari približno polovico dobička. Upamo, da bo brexit okrepil sodelovanje v EU in da bo to tudi vplivalo na hitrejšo integracijo tamkajšnjih držav. EU je lahko ostane dolgoročni mednarodni igralec le, če bo postala bolj kohezivna,« je menil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.

Največja tveganja v povezavi z brexitom za finančni sistem so povezana s tem, kako se bo razvijala regulativa, oziroma, ali bo res mogoče doseči dogovor, ki bo v praksi zagotavljal, da bo ureditev v Evropski uniji in Veliki Britaniji ostala primerljiva. Za nekatere sektorje pa je že jasno, da bodo morali sprejeti radikalne ukrepe. »V Lloyd's of London smo izračunali, da bi zaradi brexita lahko izgubili do dve milijardi evrov prihodkov. Prilagodili smo se tako, da v Bruslju ustanavljamo družbo, ki bo zavarovalnica v kontinentalnem smislu in to bo sploh prvič, da bomo nastopali kot zavarovatelj na tak način,« je pojasnih njihov predstavnik Volker Eutebach.