Tiskane izdaje
Tri milijarde oziroma 40 odstotkov svetovne populacije uporablja splet, do leta 2018 se bo število uporabnikov pametnih telefonov povečalo na 2,6 milijarde evrov, do leta 2019 bodo posamezniki z mobilnimi napravami opravili 195 milijard transakcij vsako leto. V prihodnjih petih letih bomo pri plačevanju priča toliko spremembam, kot jih je bilo v zadnjih 50 letih skupaj. Šest od desetih potrošnikov verjame, da v prihodnje ne bomo več plačevali s karticami, ampak z mobilnimi telefoni.
To so napovedi raziskovalnih podjetij Juniper in MasterCarda, kjer dodajajo, da je to velik pritisk na tehnološka podjetja, ki morajo nenehno slediti hitrim spremembam, in za trgovce, ki se morajo prilagajati nakupovalnim navadam kupcev. Vse bolj očiten trend je, da potrošniki plačila po opravljenih nakupih hočejo opraviti čim hitreje, čim bolj enostavno in na napravah, ki jih imajo v času nakupa pri roki. Tako ni čudno, da porast spletne trgovine poganjajo tablice in pametni telefoni.
Skoraj polovica plačil
»Ko se potrošniki navadijo, da jim na prodajnem mestu svoje plačilne kartice ni treba več vstavljati v režo, ampak jo samo prislonijo na terminal, je samo še korak do tega, da kartice zamenjajo za mobilne telefone,« pravi Morris, za trgovce pa to ne pomeni dodatnih stroškov, saj ne potrebujejo nadgradnje na POS-terminalih.
A v številnih državah so še korak naprej. Analize kažejo, da bi bila že tako velika rast spletne trgovine še precej večja, če bi bil način plačila do potrošnika prijaznejši. Številni, ki na mobilnih napravah odložijo izdelke v e-nakupovalne košarice, si zaradi zamudnega postopka vnašanja številke bančne kartice, datuma veljavnosti in varnostne kode na sredini poti premislijo in izdelka ne kupijo.
Sistem MasterPass, ki so ga razvili v MasterCardu – v dobrih dveh letih in pol od lansiranja ga uporabljajo na posameznih prodajnih mestih v 24 državah po svetu –, omogoča, da imetnik podatke o svojem računu varno spravi v denarnico MasterPass na telefonu oziroma v oblaku (Host Card Emulation tehnologija, HCE), od koder jih prikliče, kadar hoče opraviti plačilo s telefonom.
V Italiji storitev ponuja 40 odstotkov e-trgovcev, med njimi nacionalni železniški in letalski prevoznik. Trgovci storitev vgrajujejo tudi v svoje e-aplikacije, s čimer potrošniku omogočijo da ob obisku fizične trgovine izdelek, ki si ga izberejo na polici, tam tudi plačajo s telefonom. V Veliki Britaniji je, denimo, to ponudila ena izmed japonskih restavracij – gostje lahko brez navzočnosti natakarja, na podlagi generirane QR-kode, naročijo in plačajo hrano z mobilnim telefonom.
Ob vseh novostih – v MasterCardu poudarjajo, da je uporaba novih načinov plačil varna. Vsakokrat je potrebna avtentikacija plačnika, najsi bo s PIN-številko ali pa tudi že s prstnim odtisom oziroma obrazno biometrijo.
Trgovčev strošek postane njegova prednost
Poljska je med državami, kjer so banke in potrošniki najbolj odprti za spremembe. Preizkušajo lahko že praktično vse novosti. Kot pravi Aleksandr Naganowski, vodja novih plačil pri MasterCardu Poljska, je uporaba mobilnega telefona za plačilno sredstvo v primerjavi s plačilno kartico neprimerno boljša za komunikacijo med banko in stranko. Ker banka dobi več informacij o tem, kaj se v finančnem smislu dogaja s potrošnikom, kakšne so njegove navade, mu lahko predlaga precej boljše storitve, kot če teh informacij ne bi imela.
V tem odnosu zasebnost menda ni vprašanje, saj tudi potrošnik to razume kot prednost. Primer, ki ga izpostavlja Naganowski, je tudi v Sloveniji (delno pri NKBM) že znana možnost, da banka kupcu po nakupu nad določenim zneskom takoj predlaga oziroma ga vpraša, ali želi plačati na obroke.
Sogovornik še pravi, da trgovci, ki sicer morajo investirati, če hočejo sprejemati nove načine plačil, tega ne smejo gledati le kot strošek. Dolgoročno se namreč ta spremeni v njihovo prednost. »Ko so v mestu Vroclav uvedli možnost mobilnih plačil na mestnih avtobusih, se je prihodek podjetja povečal za 30 odstotkov. To pomeni, da potniki vožnje niso plačevali zato, ker bi hoteli goljufati, ampak ker niso imeli drobiža v denarnici.
V Sloveniji spet več inovacij
In kdaj si novosti lahko obetamo na slovenskem trgu? Morris ga ocenjuje za »zanimivega«. Pri bankah po nekaj letih spet opažajo veliko teženj po inovacijah in so pripravljene na investiranje.
»Trg je razvit, potrošniki so pripravljeni, v bankah je potrebno znanje, zato nam novosti ni treba pojasnjevati. Ugotoviti je treba le, katero storitev hočejo potrošnikom ponuditi in v sodelovanju s kom. Mi jim lahko samo ponudimo platformo,« pojasnjuje in potrjuje, da pogovori potekajo.
Za uvedbo nekega produkta je potrebnih od šest do 12 mesecev, dejstvo pa je, da je za vsakršno naložbo v storitev, ki se potrošniku na koncu zdi preprosta, potrebnih veliko sredstev in razvoja. Pravi pa, da za to, da potrošniki zaznajo neki produkt kot koristen, ni nujno treba, da ga ponudijo največje banke. »Apetite pogosto ustvarjajo majhne banke, ki so pri tem okretnejše.«
