Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za finance (MF) pripravlja dopolnila k predlogu zakona o davku na nepremičnine, ki jih bodo med obravnavo v državnem zboru predlagale poslanske skupine štirih vladnih strank. Nova dajatev bo po načrtih vlade veljala od 1. januarja 2014.
»Do vseh novih rešitev, ki jih pripravljamo, se bo morala opredeliti še koalicija vladnih strank. Dopolnila in ostala potrebna gradiva, ki bodo najprej še predmet koalicijskega usklajevanja, bomo pripravili do obravnave predloga zakona na pristojnem odboru državnega zbora,« je mogoče izvedeti v ministrstvu za finance. Poslanci državnega zbora so se 28. oktobra z večino glasov že strinjali, da bodo o predlogu zakona odločali po hitrem, nujnem postopku. Obravnava se bo tako začela v pristojnem odboru za finance in monetarno politiko predvidoma prihodnji teden. Takrat bo tudi čas za dopolnila.
Ministrstvo še išče odgovore
Po pogajanju med vladnimi strankami, ki jih je sprožil Desus oziroma njegov predsednik Karl Erjavec, ministrstvo za finance v predlog zakona o davku na nepremičnine zdaj vnaša nove davčne osnove za rezidenčne in nerezidenčne stanovanjske nepremičnine. Po dogovoru med strankami bo leta 2014 davčna osnova znašala 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti, leto pozneje 90 odstotkov, leta 2016 pa bo že dosegla sto odstotkov vrednosti. V predlogu zakona, ki ga je državnemu zboru oddala 18. oktobra, je le za leto 2014 za davčno osnovo pri rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanjskih nepremičninah predvidenih 85 odstotkov posplošene tržne vrednosti.
Iz neuradnih virov je mogoče izvedeti še, da ministrstvo za finance na pobudo ministrstva za kulturo »išče rešitev za kulturne spomenike«. Državna sekretarka Mateja Vraničar je 18. oktobra sicer povedala, da bodo iz obdavčitve izvzeti objekti, ki so v registru nepremičnin na geodetski upravi vpisani kot kulturni spomeniki: »Delež takšnih objektov je razmeroma majhen, ker naj bi davek zanje, če bi jih obdavčili z 0,5 odstotka vrednosti, znašal na ravni vse države samo 72.600 evrov.« Takšna opredelitev je po nekaterih mnenjih preozka.
Pogodba za družinske člane
Ministrstvo za finance se poglablja tudi v vprašanje o stalnih bivališčih, pri čemer sodeluje z ministrstvom za notranje zadeve, ki je pristojno za predpise o prijavi stalnega bivališča. Po predlogu zakona, ki ga je vlada izročila državnemu zboru, je za rezidenčne stanovanjske nepremičnine predvidena obdavčitev z 0,15 odstotka davčne osnove, za nerezidenčne pa z 0,5 odstotka davčne osnove.
Obdavčitev z nižjo stopnjo predlog zagotavlja tudi lastnikom, ki nepremičnino, v kateri nimajo stalnega bivališča, vsaj pol leta oddajajo za profitno ali neprofitno najemnino – tudi ta nepremičnina po zakonu namreč velja za rezidenčno. Predlog zakona torej lastnikom nepremičnin ne omogoča, da bi bile kot rezidenčne obdavčene njihove nepremičnine, v katerih imajo bodisi sami prijavljeno začasno bivališče bodisi imajo v njih stalno bivališče prijavljeni ožji družinski člani – zakonec, otrok ali posvojenec.
Za tuje državljane rezidenčno z začasnim bivališčem
Po veljavni ureditvi imajo lastniki nepremičnin pravico, da davka na premoženje po zakonu o davkih občanov ne plačajo za nepremičnine, v katerih imajo stalno bivališče sami ali njihovi družinski člani – mednje davčna uprava uvršča zakonce, otroke in posvojence lastnikov.
»Trenutni predlog zakona o davku na nepremičnine določa, da se za rezidenčno nepremičnino šteje samo nepremičnina, ki se na podlagi določil uvršča med stanovanjske nepremičnine in ima v njej na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, zavezanec prijavljeno stalno prebivališče,« pojasnjujejo tudi v ministrstvu za finance. Na vprašanje, ali bo moral torej zavezanec tudi z družinskim članom, recimo z ženo, skleniti najemno pogodbo, če si bo hotel zagotoviti nižjo stopnjo za rezidenčne nepremičnine, v ministrstvu odgovarjajo: »Da, pravilno razumete predlog zakona.«
Predlagatelji zakona pa za rezidenčne priznajo tudi nepremičnino lastnika, »ki ni državljan Slovenije, če ima v njej prijavljeno začasno prebivališče«. Tako jim zagotavljajo pravico do nižje davčne stopnje brez stalnega bivališča. Takšna ureditev je po nekaterih mnenjih sporna – tudi to vprašanje naj bi ministrstvo še proučevalo. Tujci so po podatkih Dursa zdaj lastniki 4269 nepremičnin v Sloveniji.
Namesto treh lokalnih en državni davek
Vlada namerava hkrati z uveljavitvijo novega nepremičninskega davka 1. januarja 2014 odpraviti tri dajatve, ki od osamosvojitve Slovenije (in pred tem) veljajo za vire lokalnih skupnosti: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja po zakonu o davkih občanov in nadomestilo za uporabo gozdnih cest. Čeprav torej vlada odpravlja tri pomembne vire lokalnih blagajn, novi davek na nepremičnine v prehodnem obdobju od leta 2014 do 2016 ne bo več pripadal občinam, ampak bo štel za prihodek državnega proračuna, ki bo posamezni občini tri leta odstopil toliko novega davka, kolikor jim je leta 2012 prineslo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
»Toda občine bodo morale po predlogu zakona plačati davek na nepremičnine v lasti občin, na primer za vrtce in šole, ki ga zdaj ne plačujejo, zato je vprašanje, koliko denarja jim bo nazadnje ostalo,« poudarja Leon Kremžar iz Skupnosti občin Slovenije. Po izteku triletnega prehodnega obdobja si bodo država in občine davčne prihodke delile po polovicah, predvideva predlog zakona, občine pa bodo smele za 250 odstotkov zvišati svoj del davčne stopnje ali jo znižati. Predsednik državenga zbora Janko Veber je občine povabil, naj do 2. novembra oddajo pripombe k predlogu zakona. Te se že stekajo v državni zbor in si jih je mogoče ogledati ob predlogu zakona.
Z uvelajvitvijo novega davka namerava vlada po predlogu zakona odpraviti tudi krizni davek na premoženje večje vrednosti, ki se po zakonu za uravnoteženje javnih financ sicer izteče konec leta 2014. Zdaj so mu zavezani lastniki, ki imajo v nepremičnem premoženju naloženih nad 500.000 evrov, tako da se vrednosti nepremičnin istega lastnika seštevajo. Predlog zakona o davku na nepremičnine za posamezne stanovanjske nepremičnine, vredne nad 500.000 evri po podatkih geodetske uprave, predvideva za 0,25 odstotne točke višjo davčno stopnjo od sicer predvidenih. Po pojasnilih predlagateljev zakona je to »nekakšen socialni korektiv«.
Za skupnost občin neizbežna ustavna presoja
»Ustavna presoja zakona je za nas neizbežna,« pravi generalna sekretarka skupnosti Jasmina Vidmar, ki ugotavlja, da je vlada občine povsem odrinila od odločanja o vsebini zakona, kar se po njenih besedah v štirinajstih letih skupnosti še ni zgodilo. Po 23. a členu zakona o ustavnem sodišču imajo predstavniški organi in reprezentativna združenja lokalnih skupnosti pravico zahtevati in začeti postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, »če se posega v ustavni položaj ali v ustavne pravice samoupravne lokalne skupnosti ali če so ogrožene pravice samoupravnih lokalnih skupnosti«.
V skupnosti občin pripravljajo tudi dopolnila k zakonu, ki jih skupnost sicer ne bo mogla predlagati sama, ampak se mora zanašati na dobro voljo poslancev, ki jih bodo »posvojili«. Predlog zakona o davku na nepremičnine ogroža avtonomijo občin, opozarja Jasmina Vidmar: »Jemlje jim sredstva za razvoj in financiranje javnih storitev. Naj povem primer. Občina Celje zdaj prek nižjih nepremičninskih dajatev omogoča preživetje malih trgovinic v starem mestnem jedru, od 1. januarja 2014 te možnosti z novim davkom ne bo imela več. Njihova obremenitev z davkom bo veliko višja od sedanje, vprašanje je, ali bodo še lahko preživele.«
Pričakovanja znižali za 15 odstotkov
Ministrstvo za finance je po predlogu zakona, ki ga je junija objavilo za javno obravnavo, načrtovalo blizu 460 milijonov evrov davčnega priliva – 230 milijonov za državni proračun in prav toliko za državnega. Po oktobrskih posegih v besedilo predloga zakona, ko je vlada iz obdavčitve izvzela sakralne objekte in kulturne spomenike ter v zakon vključila »nekatere socialne elemente«, je pričakovanja znižala za 15 do 20 milijonov evrov, do 386 milijonov evrov na leto.
»K znižanju javnofinančnih učinkov je največ prispevalo znižanje davčne osnove na 85 odstotkov posplošene tržne vrednosti stanovanjskih nepremičnin v letu 2014. Poleg tega pa še oprostitev kulturnih in sakralnih objektov, oprostitev neplodnih zemljišč, varovalnih gozdov, gozdnih rezervatov in gozdov s posebnim namenom brez ukrepanja,« pravijo v ministrstvu za finance o učinkih oktobrskih posegov v besedilo. Najnovejših izračunov za leto 2014 še nimamo.
Do konca leta ni več daleč
Novi davek na nepremičnine je vlada že vključila v proračun za leto 2014. Vsaj poslanci vladnih strank v državnem zboru pa bodo morali upoštevati tudi, da je dajatev vključila tudi v program stabilnosti kot enega od ukrepov za uravnoteženje javnih financ v letih 2014 in 2015. Novi sistem obdavčitve pa bo 1. januarja 2014 mogoče uveljaviti le, če bo zakonodajni postopek, povezan z zakonom, zaključen še letos.
Po državnem zboru, kjer bo vladna koalicija zakonu predvidoma zagotovila zadosti glasov, se bo o o novem davku izrekel še državni svet. Upoštevati je treba možnost, da bo ta novemu davku na nepremičnine odrekel podporo in ga vrnil v odločanje državnemu zboru, kar podaljša pot novega davka do objave v uradnem listu – do konca leta pa le ni tako daleč.
Tudi lastniki nepremičnin, bodoči zavezanci za novo dajatev, nimajo več dosti časa, če nameravajo pred 1. januarjem spreminjati lastništva svojih nepremičnin. Prihodnje leto bodo zavezanci za novo dajatev namreč lastniki, ki bodo v registru nepremičnin pri geodetski upravi vpisani 1. januarja 2014.
Nepremičninski davek v BDP
Ministrstvo za finance z izračuni, ki jih je opravilo zaradi novega davka ugotavlja, da sedanje nepremičninske dajatve v Sloveniji nanesejo približno 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), z novim davkom pa bi se ta delež povzpel na 1,2 odstotka BDP – ta izračun je temeljil na prvotnem predlogu z višjimi prilivi – zato po pojasnilih ministrstva tudi OECD priporoča Sloveniji, naj bolj obremeni nepremičnine. Ekonomist dr. Jože Mencinger v najnovejši, septembrski številki Gospodarskih gibanj, ki jih izdaja Ekonomski inštitut EIPF, povzema statistiko Evropskega statističnega urada (Eurostat), ki jo ta objavlja v svojih rednih publikacijah (Taxation Trends in European Union, Eurostat Statistical Book 2013).
»Vsaj v Evropski uniji so davki praviloma višji v bolj razvitih članicah in nižji v manj razvitih. Novi davek na nepremičnine sicer sodi med običajne davščine v članicah Evropske unije. Edina članica, ki ga nima, je Malta. Pri nas buri duhove, politikom vseh vrst v opoziciji in poziciji pa omogoča nabiranje glasov volilcev z demagoško "skrbjo" za upokojence in druge, ki jih bo prizadel,« piše Jože Mencinger.
Težko bo izpolnil merila dobrega obdavčevanja
Davek na nepremičnine spada med manj donosne, a obenem zahtevne davke na premoženje, ugotavlja analitik EIPF, opozarja pa tudi slabosti, ki jih je v takšnih dajatvah prepoznala ekonomska znanost: »Pri njem je oziroma bo izredno težko zagotoviti Stiglitzova načela dobrega obdavčenja, ki pravijo: da davek ne sme deformirati ekonomskih odločitev; davek mora biti pravičen, tako da vsak plačnik prispeva po svojih sposobnostih; je administrativno enostaven; davek se prilagaja gospodarskim razmeram; da je transparenten rezultat političnega odločanja.«
Na Malti brez, v Britaniji visoko
Eurostatova statistika kaže, da ima davek na nepremičnine majhen delež v BDP in skupnih davčnih prihodkih: povprečni delež v BDP se je od leta 2000 do 2011 dvignil z 0,7 na 0,8 odstotka oziroma z 1,8 na 2,3 odstotka davčnih prihodkov. leta 2011 je proračunom članic EU prinesel 159 milijard evrov. »Razlike v obdavčevanju nepremičnin med članicami Evropske unije so izredno velike, kar kažejo koeficienti variacije (standardni odklon/aritmetična sredina). Skrajnosti sta Malta, ki tega davka nima, in Velika Britanija, kjer je davek na nepremičnine v letu 2011 znašal kar 9,4 odstotka vseh davkov in 3,4 odstotka BDP, v britanske proračune pa prinesel 59 milijard evrov. Delež davka na nepremičnine se je od 2000 do 2011 najbolj povečal v Grčiji, Španiji, na danskem in Irskem, kar je lahko rezultat zmanjšanja drugih davkov in višjih davčnih stopenj,« ugotavlja Jože Mencinger v Gospodarskih gibanjih.
Slovenija se bo prebila s spodnje v zgornjo polovico
Iz evropske statistike pisec izlušči še, da so davki na nepremičnine Sloveniji leta 2011 zagotovili 178 milijona evrov, kar je bilo enakovredno 0,5 odstotka BDP in 1,3 odstotka vseh davkov. Tako se je Slovenija leta 2011 uvrstila na 18. mesto med 27 članicami EU. »Z morebitno podvojitvijo, ki naj bi jo prinesel novi zakon, bi se uvrstila v zgornjo polovico članic, približno na 10. mesto,« ugotavlja ekonomist dr. Jože Mencinger.
