Za posle z Veliko Britanijo je čas (še) pravi

Brexit in izvozniki: Slovenska in britanska podjetja upajo, da bo prehod mehak in da bodo ohranila čim tesnejše stike

Objavljeno
24. februar 2017 19.02
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Britanski trg je zelo velik, ima več kot 60 milijonov prebivalcev, na njem lahko podjetja dosegajo tudi premijske cene, plačilna disciplina je dobra. Ko posel steče, je z Britanci lahko z delati, pravijo mnogi naši izvozniki.« Tako vidi argumente, da poskušajo slovenska podjetja svoj položaj na Otoku okrepiti tudi v negotovem času pred brexitom, Barbara Uranjek, direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice.

Kakšno je zdaj lahko izhodišče slovenskih podjetij za vzpostavljanje stikov z britanskimi, ko pa ne vemo, pod kakšnimi pogoji se bo izteklo izstopanje Velike Britanije iz Evropske unije?

Glavni motiv je gotovo to, gre za velik trg, ki ima velik potencial. Naši člani ocenjujejo, da je prav zaradi negotove prihodnosti treba za sklepanje novih poslov izkoristiti čas, ko je Velika Britanija še del EU. Njihov potencial se kaže tudi v tem, da je to eno redkih zahodnoevropsko gospodarstvo, ki ima velik prirast prebivalstva. Potrebujejo infrastrukturo, kupujejo še marsikaj drugega. Prepričana sem, da se bodo Britanci pogajali z EU tako, da bodo ne glede na vsebino dogovora pogoji za posel v Veliki Britaniji ostali zanimivi. Vendar tudi podjetja v Veliki Britaniji ne vedo, kaj se bo zgodilo. Zavedajo se pomembnosti evropskega trga, zato pripravljajo izhodišča za vlado in poskušajo biti čim bolj vpleteni v pripravo pogajalskih okvirov, ki jih želijo doseči. Tudi mi v Sloveniji smo zato ustanovili skupino Brexit Ambition, ki združenje 15 ljudi iz različnih delov gospodarstva – predstavniki naših izvoznikov, britanskih podjetij pri nas, Britanci, ki živijo v Sloveniji, slovensko podjetje, ki zaposluje Slovence in druge Evropejce v Veliki Britaniji. Skupina bo do konca junija pripravila svoje poglede, predloge in jih posredovala slovenski vladi.

Vaša pričakovanja najbrž so, da bodo posli še naprej tekli, ne glede na končni dogovor med Veliko Britanijo in Evropsko unijo.

Gotovo. Velika Britanija se na to odziva s strategijo Open for Business. Sporočiti želi, da bo ostala odprta tako za trgovanje kot za ustanavljanje podjetij. Tudi na zbornico prejemamo veliko povpraševanj, ko britanska podjetja iščejo dobavitelje za prihodnja leta, ko ne želijo več kupovati iz Azije. Recimo, spraševali so za dobavitelja plastičnih vrečk v Sloveniji ali v vzhodni Evropi.

Kaj pa so vzroki za te spremembe?

No, podjetja tega ne povedo naravnost, lahko pa si predstavljamo, da gre za kakovost, cene in tudi za to, da želijo britanska podjetja kupovati od podjetij, ki imajo določene certifikate. Tudi izvozniki, ki že dolgo delajo za britanske kupce, imajo izkušnjo, da pridejo vsako leto preverit, kako teče proizvodnja. Zanimajo jih varnost pri delu, pogoji dela, okoljski standardi. Druga pomembna stvar v pripravah britanske vlade na brexit pa je, da je namenila kar nekaj sredstev za pospeševanje inovacij in privabljanje tujih podjetij, da pridejo v Veliko Britanijo – gre predvsem za visokotehnološka in inovativna podjetja, ki potrebujejo dodaten kapital, da bodo lahko šla v svet.

V sodelovanju z agencijo Spirit pripravljate v kratkem dva obiska poslovnih delegacij v Veliki Britaniji. Kaj je njun namen?

Konec marca bo Slovenija igrala s Škotsko v kvalifikacijah za nogometno svetovno prvenstvo. Britanci imajo radi nogomet, šport marsikdaj olajša tudi sklepanje poslov, zato bomo v tem času z delegacijo osmih podjetij odšli v Glasgow. Eden od fokusov je industrija pijač – na Škotskem je več kot 300 destilerij viskija, ki za prodajo svojega proizvoda seveda potrebujejo embalažo.

To je lahko velika priložnost za naše steklarne in tudi za njihove dobavitelje, ki, recimo, izdelujejo zamaške ali etikete. Steklarna Hrastnik in Steklarna Rogaška bosta skupaj pripravili nekakšno delavnico, na kateri želijo predvsem manjšim in srednjim destilerijam pokazati novosti na tem področju.

Kaj pa je tema junijskega obiska?

Osredotočeni bomo na avtomobilsko industrijo. Pri nas veliko dobaviteljev, ki delajo za nemške znamke, že dobavlja dele v Veliko Britanijo prek nemških partnerjev, želeli pa bi prodajati neposredno. Tu jim odpiramo vrata. Obiskali bomo Jaguar Landrover, ki gradi tovarno na Slovaškem, kar je zaradi bližine lahko dodaten dejavnik. Na sejmu Automechanika, kjer se predstavljajo dobavitelji. Avtomobilska industrija je v Veliki Britaniji kar pomembna, izdelajo 1,3 milijona avtomobilov na leto.

Kakšen izkupiček pričakujete iz teh stikov?

Konkretno številko težko povem. Želimo pa si, da bi bilo v prihodnjih 12 mesecih podpisanih nekaj pogodb, vsaj dve, tri.

Kakšen razplet brexita pričakujete?

Upamo, da bo prehod mehak in da ne bo preveč sporov, ker to absolutno ni dobro za posel. Želimo si, da bi še vedno obstajal neki prostotrgovinski sporazum in da bi pogoji trgovanja ostali dovolj zanimivi za slovenske izvoznike. Želimo si tudi, da bi ostal prost pretok delovne sile, vsaj za članice EU. Kaj se bodo dogovorili, pa je seveda težko napovedati.