Tiskane izdaje
Ali se dovolj hitro odzivamo z odgovori in pojasnili na »zamrznjena sredstva« v Bruslju, torej na 185 milijonov evrov, ki so že nekaj mesecev zadržani v evropskem proračunu?
Vem, da si odgovorni na strokovni ravni za to prizadevajo z vsemi močmi, koliko pa je vladna zmeda temu v prid in škodo, je drugo vprašanje. Toda upamo, da zdajšnje brezvladje ne bo vplivalo na to, da ovire, na katere nas opozarja Bruselj, ne bodo pametno odpravljene. Seveda pri tem ne moremo mimo pomislekov, da so se v Bruslju potrudili poiskati napake, zaradi katerih so nam zamrznili sredstva. Zakaj? Morebiti zato, da rešujejo sezonska nihanja prilivov v evropski proračun. Na zbornici računamo, da bo Slovenija dovolj modra in pri domnevno spornih določilih zakona o graditvi objektov ne bo Bruslju popustila brez argumentov, namreč, da ima vsaka država filter, s katerim, denimo, preverja sposobnosti tistih, ki vodijo projekte, in pri nas je ta filter inženirska zbornica. Sicer pa Bruselj sam opozarja na to, kako pomembno je, da jim tudi v času blokade sproti pošiljamo zahtevke za povračila, kajti vedeti je treba, da se tako odzivajo tudi druge članice, ki imajo prav tako kakor mi blokirana sredstva, in bodo zato naši zahtevki v Bruslju v vrsti z drugimi. Ob vsem tem se jezimo, ker se kot razlog za deblokado in ali učinkovitejše črpanje sredstev EU izkorišča tudi sprejemanje predpisov v zadnjem hipu, kot je bil primer na korespondenčni seji vlade sprejeta uredba v zvezi z obvezno presojo vplivov na okolje. Sprejeta je bila v petek popoldne, za naše ugovore, da pred sprejetjem ni bila pripravljena ocena učinkov na že tako katastrofalne postopke umeščanja v prostor, ni bilo ne časa, še manj pa posluha. Za ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) bo s to uredbo narejena kljukica, da so postopke izpeljali, čeprav na pamet, brez zaresnega medresorskega usklajevanja. Z nerazumno hitrostjo in argumenti moči, ne z močjo argumentov in odgovori, kako se bodo institucije organizirale, da novih zavor ne bo.
Zaradi zadržanih 185 milijonov sredstev EU se še vedno ugiba o težavah, ki jih zaradi tega lahko ima slovenski proračun, ki zdaj sicer sproti izplačuje zahtevke slovenskih izvajalcev evropskih projektov.
Poglejte, 185 milijonov evrov je zelo veliko denarja za slovenski proračun, kaj šele za podjetja, ki so v ozadju, ker gre za projekte, ki se izvajajo, in je treba zanje imeti lastna sredstva. Če pri tem država zalaga lastna sredstva in občine svoje vire, je razrešitev tega problema za mnoge izvajalce in podizvajalce izjemnega pomena. Enako za občine.
Veliko težav je povzročilo tudi 11 okoljskih projektov, ki so bili kot nekakšna »rezerva« pripravljeni na poziv MKO, a jih država ne more sofinancirati, zato se ne morejo izvajati.
Razlog tiči v sredstvih za podobne okoljske projekte, ki so jih občine prijavile v okviru operativnega programa za gradnjo regionalne infrastrukture. Večina je zanje že v letih 2007–2008 dobila z odločbo dodeljene pravice do teh sredstev. Danes so mnogi na pol poti ali na začetku, z malo možnosti, da bodo končani do konca drugega leta. So pa med njimi tudi zgledno vodeni projekti, ker jih vodijo usposobljeni investitorji. To je velik problem in ključno bo, kako ga bo administracija obvladala. To, milo rečeno, zelo čudno dodeljevanje pravic evropskih sredstev za projekte komunalne infrastrukture, za katere so bile odločbe sklenjene, nekatere že leta 2007 in potem naprej, zadnje še leta 2013, se je uradno odvijalo na podlagi t. i. rumene knjige, vendar očitno brez poznavanja, kaj to zares pomeni. Rumena knjiga namreč v inženirski stroki pomeni zelo jasna pravila: projekte je treba začeti in načrtovati pravočasno, da so lahko pravočasno gotovi. In da seveda vključuje zaveze investitorja, izvajalcev, nadzornikov, da je, skratka, jasna opredelitev vlog in odgovornosti. Naša administracija pa je rumeno knjigo izkoristila za to, da je sredstva dodelila za želene projekte, za katere ni bilo, razen redkih izjem, pripravljene investicijske dokumentacije. Odločbe o dodelitvi sredstev tudi niso opredeljevale vmesnih ciljev in pogojev, pod katerimi jim ta sredstva pripadajo. V predvolilnem času se župani tem sredstvom, razen v Novi Gorici, niso bili pripravljeni odpovedati. Kolikor nam je znano, so investitorji ponovno podpisali zavezo, da bodo ti projekti gotovi do potrebnega roka. Upamo, da imajo tisti, ki so dali takšne izjave, vse vzvode v rokah, ker projekt brez uporabnega dovoljenja ne bo upravičen do povrnitve sredstev iz Bruslja. In če ne bodo imeli vsi potrebnih papirjev, bo treba evropska sredstva vračati.
Kako se je lahko vse to zgodilo?
Administraciji zamerimo, da je vsa ta leta dopuščala načrtovanje in izvajanje projektov brez ustreznega vključevanja stroke. Za nov paket projektov iz »naročila« MKO so v nekaterih občinah že začeli postopke za novo javno naročanje, brez pokritih finančnih konstrukcij, ker so verjeli, da bo to urejeno. Tako si na zbornici vedno znova sprašujemo, ali bo kdo kdaj za takšno poslovanje odgovarjal in kaj bo z odgovornostjo tedaj, ko projekti ne bodo tako dokončani, da bodo lahko dobili evropski denar.
Vedno se sprašujemo samo o tem, ali bomo uspeli počrpati EU sredstva?
Tako je, bistveno premalo smo se spraševali o tem, kaj evropskega denarja, ki ga porabimo, nastane. Ali daje učinke ali ne, ali smo ga razfrčkali ali ne. To je ključno sporočilo in glavni poudarek, ki ga izpostavljamo pri načrtovanju nove finančne perspektive.
Seveda razumemo probleme, ki jih drugačen pristop porabe Eu denarja pomeni za lokalne skupnosti, ki so v pretekli finančni perspektivi imele na porabo zelo velik vpliv in zelo zanesljiv vir financiranja. Nekatere so se projektov lotile tako, kakor je treba, drugod pa so milijone porabljali razdobljeno v zidove, ki zdaj povzročajo stroške, prazne industrijske in obrtne cone...
S čim zamujamo pri novi perspektivi, kje bi lahko pospešili?
Vsebinsko zamujamo s Strategijo pametne specializacije, s Prometno strategijo, Strategijo javne uprave in še nekaterimi predpogoji za dostop do sredstev iz novega finančnega obdobja. Formalno administracija pravi da ne.
Leto bo naokoli, ko bomo sprocesirali Partnerski sporazum, Operativni program, še posebej, če bo nova politika spet stavila na lokalno drobitev sredstev...
EU denar 2014-2020 bi lahko bil dostopen že letos, vendar je vprašanje, ali ga bomo lahko črpali sredi leta 2015. Ali bodo sredstva iz perspektive 2007-2103 v naši blagajni, ali bodo projekti zaključeni do srede 2015, so zagotovila za to zares gotova ali so v zraku, si bo treba naliti čistega vina še pred lokalnimi volitvami.
