Tiskane izdaje
Ljubljana – »Danes je najbolje obvladati najmanj dve področji, na primer računovodstvo in pravo ali računalništvo,« razmišlja študentka Helena Rangus z Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer so se tudi bodoči računovodje in revizorji povezali v študentsko društvo. Prek raznovrstnih praktičnih delavnic tako dopolnjujejo znanje iz študijskega programa in se z dodatnim izobraževanjem bolje pripravijo za nastop na trgu dela, pravi sogovornica.
Veliko študentov je po diplomi skoraj brez delovnih izkušenj, teorije ne znajo prenesti v prakso, ugotavlja magistra ekonomskih znanosti Barbara Guzina, ki ima družbo za davčno svetovanje in računovodstvo, v kateri poleg nje delajo še kolega odvetnik in dve študentki. »Eno od njiju smo zdaj že zaposlili,« pravi sogovornica, ki meni, da lahko dodatno izobraževanje, kakršno omogoča Društvo študentov računovodstva in revizije, izboljša praktično znanje študentov. »Mladi so poseben izziv, kar zadeva delo v družbi. Vsekakor je nujno dodatno usposabljanje, ko pridejo v podjetje, od pol do enega leta, posebno na davčnem področju. Predvsem moram biti pozorna pri delu s strankami, to me najbolj skrbi,« dodaja sogovornica, ki je svoje prvo podjetje odprla pri 23 letih, še preden je diplomirala.
Prek društva do znanja
Na Ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani spodbujajo študente, naj ob študiju svoja obzorja širijo tudi v društvih: ob študentski organizaciji jih zdaj na fakulteti deluje kar trinajst, med njimi društvo študentov računovodstva in revizije. »Študenti dobijo na ekonomski fakulteti odlično teoretično podlago, ne more pa jim zagotoviti dovolj praktičnih izkušenj, zato smo tudi ustanovili društvo. V njem lahko dobijo vpogled v prakso po podjetjih in tudi praktične izkušnje,« pravi Helena Rangus, ki so jo člani – zdaj jih je okoli 60 – drugo leto zapored izbrali za podpredsednico.
Podatki agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) kažejo, da v Sloveniji posluje okoli 4170 računovodij, davčnih svetovalcev in revizorjev, med katerimi je približno polovica s. p. in ravno toliko gospodarskih družb. Ta statistika kaže, da je na trgu tovrstnih storitev vsaj po številu ponudnikov gneča že precejšnja, a Rangusova verjame, da njeni kolegi s fakultete po izobraževanju ne bodo obtičali doma, ampak bodo zlahka našli svoje mesto na trgu dela. Prav zato jih društvo na delavnicah seznanja s področji, na katera se mora danes spoznati vsak računovodja in revizor: nazadnje so se izobraževali o davčnih blagajnah, pred tem o insolvenčnem pravu, skrbnih pregledih, prestrukturiranju podjetij, upravljanju terjatev, izdelavi računovodskih izkazov ...
Bolje izobraženi, bolj zaposljivi
»Na letnih delavnicah o računovodskih izkazih, na primer, študenti izdelamo bilanco za društvo in jo v sistemu eDavki tudi oddamo finančni upravi. Imamo tudi davčno šolo za osnove o temeljnih davkih. Študenti spoznajo, da računovodski dobiček ni enak davčnemu, večina tega sploh ne ve. Nekdo te mora opozoriti, da lahko izdatek za električni ali hibridni avtomobil uveljaviš kot 40-odstotno investicijsko olajšavo, kar za navadni avtomobil ni mogoče. Na davčnih delavnicah je lahko največ 30 slušateljev, zato so v trenutku zasedene do zadnjega mesta, no, tudi druge so vedno 100-odstotno polne, čeprav je treba priti popoldne,« v smehu pove Rangusova. Na trgu bi morali slušatelji za izobraževanja, kakršna so dostopna v njihovem študentskem društvu, plačati več sto evrov, a predavatelji iz uglednih družb delajo s študenti večinoma brezplačno. Redko zahtevajo plačilo. Na predavanja včasih pridejo tudi profesorji.
»Večina diplomantov naše smeri je zelo dobro zaposljiva. Tudi naša katedra se pohvali, da večinoma vsi, ki končajo študij, že kmalu tudi nekje delajo, so torej hitro v praksi. Nekateri kolegi začnejo z računovodstvom in potem nadaljujejo v reviziji, drugi gredo v banke, v podjetja, v kontrolinge ... V društvu se res trudimo, da jih na različnih delavnicah s praktičnim znanjem pripravimo na delo v podjetju in tako povečamo njihovo zaposljivost,« poudarja Rangusova. Če je le mogoče, tudi njeni kolegi, tako kot sama, delajo že med študijem prek študentskega servisa. Tudi pri tem lahko pomaga društvo: »Profesorji, ki nam sploh radi pomagajo, nam večkrat sporočijo, da neko podjetje išče študenta za delo v računovodstvu in reviziji. O tem obvestimo člane društva in na družbenih omrežjih tudi druge študente. Tako je zaradi naše objave že marsikdo našel začasno delo, pozneje morda tudi redno.«
Vaja dela mojstra
Helena tudi sama dela, odkar je začela študirati, in kar hitro se je morala zanesti nase in na znanje s fakultete. Za prvo resno službo je izvedela ravno v svojem študentskem društvu: »Začela sem v računovodstvu, nadaljevala pa v podjetju, ki je potrebovalo skrbni pregled poslovanja – pred mano so položili kup neurejenih dokumentov. Bili so zadolženi in banki so morali redno poročati, kako poslujejo. Nazadnje je pripravila dokumentacijo za mednarodno priznani certifikat kakovosti, ki je podjetju letos zagotovil posel s priznanim nemškim podjetjem. Tako se je ogromno naučila, pravi sogovornica, ki zdaj prek študentskega servisa dela v družbi za vrednotenja in skrbne preglede. Kolegom priporoča, naj ne izpustijo nobene priložnosti za prakso v podjetjih, dokler študirajo, saj jim delo prek študentskega servisa omogoča tudi, da spoznajo bodoče delodajalce – in nekateri jim morda ne bodo všeč. Sogovornica vodi tudi računovodstvo za športno društvo – tudi takšno delo je lepa priložnost za nabiranje izkušenj. Na vprašanje, ali se lahko študent računovodstva in revizije s svojim študentskim delom tudi sam preživlja, Helena brez pomišljanja odgovarja: »Da, če znaš, je dela še preveč, ampak se lahko zgodi, da trpi študij.«
Med družbami, ki najpogosteje sodelujejo z Društvom študentov računovodstva in revizije na ekonomski fakulteti, je mednarodna svetovalna družba Deloitte, saj več delavnic in predavanj brezplačno opravijo ravno njeni strokovnjaki. »Teme izobraževanj izbiramo skupaj, pri tem pa predvsem zasledujemo cilj, da študentom posredujemo takšne vrste znanja, ki so nadgradnja študijskih vsebin in kot takšna zanje še zlasti uporabna v praksi. Naši davčni strokovnjaki tako za člane društva že nekaj let izvajajo Šolo o davkih,« pravi predstavnica družbe magistra Sanja Savič.
Spoznajo nadarjene kadre
V Deloittu vsako leto zaposlijo do približno 20 diplomantov oziroma iskalcev prve zaposlitve. Za Deloitte sodelovanje s študenti računovodstva in revizije pomeni tudi pot do nadarjenih kadrov, ki bodo v prihodnosti morda delali za družbo. »Glede na dinamično dejavnost, ki jo naša družba opravlja, tradicionalno vlagamo v razvoj mladega kadra, tudi študentov. Med zadnjimi prepoznavamo potencialne kandidate za opravljanje študentskega dela in kasneje za redno zaposlitev. Menimo, da so študenti, ki se poleg obveznih študijskih vsebin udeležujejo še fakultativnih izobraževalnih dogodkov, še posebno obetavni za delo v naši družbi,« pravi Sanja Savič.
V družbi ugotavljajo, da je najučinkovitejša oblika sodelovanja s študenti študentsko delo: »Statistika družbe kaže, da se večina študentov, ki v družbi opravlja študentsko delo, kasneje pri nas tudi zaposli.« Študente spodbujajo, na čim prej končajo študij, in jim pri tem različno pomagajo.
V Društvu študentov revizije in računovodstva želijo svojim članom odpreti čim več vrat: v svoje vrste jih bo sprejela Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev, povezali so se že z Inštitutom za revizijo, sodelujejo s študenti pravne fakultete.
