Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija po produktivnosti še vedno za 20 odstotkov zaostaja za povprečjem Unije, zato ob trenutno dobrih makroekonomskih rezultatih ne bi smeli zaspati, poudarjata Umar in predstavništvo evropske komisije.
Slovenija ima še vedno visok javni dolg in javno porabo, ob tem pa zaradi demografskih napovedi tudi najslabši kazalnik vzdržnosti javnih financ. Nujne so zato reforma zdravstva, dolgoročne oskrbe in pokojninska reforma, pomembna pa bo tudi vzdržna gospodarska rast, kjer bo imela ključno vlogo prav ustrezna produktivnost, je na mednarodni konferenci Produktivnost – izziv slovenskega gospodarstva izpostavil vodja predstavništva EK v Sloveniji Zoran Stančič.
Nekatere članice Unije, kot denimo Nizozemska, Belgija itd., so že imenovale nacionalne odbore za produktivnost. Ti so zadolženi za politike in reforme na nacionalni ravni in bodo čez nekaj let tudi eden od ključnih delov t. i. imenovanega evropskega semestra, tak odbor bomo v prihodnje ustanovili tudi v Sloveniji.
Naloge za državo
Slovenija zdaj najbolj zaostaja pri digitalnih spretnostih, regulaciji storitev in učinkovitosti države, to najbolj zavira rast produktivnosti pri nas. Predelovalne dejavnosti so zato pri nas bolj produktivne kot storitvene, je ugotovil Aleš Delakorda iz Umarja.
K povečanju produktivnosti bi lahko precej prispevala država z izboljšanjem poslovnega in institucionalnega okolja, učinkovitejšo javno upravo, večjimi vlaganji v znanje, boljšim izobraževalnim sistemom in infrastrukturo, debirokratizacijo in spodbudnejšim regulatornim okvirom, so se strinjali razpravljavci. Večja produktivnost bi ne le trajno zvišala rast in blaginjo, pač pa bi tudi razbremenila tudi javne finance in znižala breme odplačevanja javnega dolga, je izpostavil direktor Umarja Boštjan Vasle.
V Sloveniji so najbolj produktivna velika izvozna podjetja z diverzificiranimi lastniki, ki vlagajo v raziskave in razvoj, počasneje pa rastejo in manj so produktivna podjetja v državni lasti, ki so bila deležna velikih državnih subvencij, je pojasnila Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete.
Zato bi veljalo razmisliti, kako naprej: naj država podpira podjetja, ki imajo težave, ali pa tista z vizijo in dobrimi rezultati. Razveseljivo je, da raste vpis na tehnične fakultete, a za podjetja ostaja izziv, kako izobraževati starejše zaposlene.
Davčna razbremenitev produktivnih
Če želimo povečati konkurenčnosti, bi morala država tudi davčno razbremeniti kadre, ki prispevajo k višji produktivnosti. Ljudje so zdaj precej bolj mobilni kot pred leti, glavna izziva sta davčna zakonodaja in tudi fleksibilen trg dela, država bi lahko kaj več storila tudi pri izobraževanju, meni Uroš Rosa, izvršni direktor Skupine Akrapovič.
Pri produktivnosti so ključni učinkovitost organizacije, kadri in tehnologija. Če si pripravljen na to, da narediš tehnološki preskok, lahko kupiš stroje, naprave, proizvodne prostore. Kapital je danes poceni, je dejal in dodal, da so najbolj pomembni zaposleni. Kadri morajo imeti ustrezno izobrazbo in biti tudi primerno motivirani, a motivacija je več kot le višina plačila.
