Za socialno podjetništvo in ekonomsko demokracijo

Socialna ekonomija: Znotraj strateškega projekta socialno podjetništvo deluje devet projektnih skupin.

Objavljeno
08. julij 2016 18.20
mpi*Slapnik
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana − Med vladnimi strateškimi projekti je tudi projekt za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije. Zanj skrbi tako kabinet predsednika vlade kot ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in seveda državni sekretar Tadej Slapnik.

Prav v prvem julijskem tednu, tednu zadružništva, je bilo kar nekaj dogodkov povezanih z aktualnim razvojem zadružništva in socialnega podjetništva pri nas.

Novodobno zadružništvo in socialno podjetništvo je v vzponu in v analizi stanja (Poročilo Evropskega združenja delavskih industrijskih in storitvenih zadrug (CECOP), ki so ga obravnavali na dogodkih zadružnega tedna) ugotavlja, da so začetni pogoji za ustanovitev zadrug pri nas ugodni: tako glede osnovnega kapitala kot tudi zahtevanega najmanjšega števila ustanovnih članov. Toda vse se ustavi pri denarju, saj je tudi v poročilu izpostavljena pomembna ovira, namreč slab dostop do posojil.

Tadej Slapnik je povedal: »Udeleženci posveta (na zadružnih dnevih) so podprli ključno priporočilo iz poročila, da se zagotovijo proračunska sredstva za izvedbo triletnega programa spodbujanja razvoja zadružništva v Sloveniji, v sklopu katerega se bo vzpostavil razvojni center za zadružništvo, ki bo številnim zadružnim iniciativam zagotovil potrebno strokovno podporo pri ustanavljanju in razvoju zadrug ter pri izobraževanju njihovih članov.«

Prav danes, kot je napovedal Slapnik, »bomo teden zadružništva končali z mednarodnim webinarjem na temo delavskih odkupov podjetij z delavskimi zadrugami, ki ga soorganiziramo z Evropsko mrežo za socialno ekonomijo, katere članica je Republika Slovenija. Z webinarjem hočemo prispevati k poglobljenemu razumevanju delavskih zadrug in procesov delavskih odkupov podjetij v Sloveniji, kar je v smislu priprave in sprejemanja zakona o delavskih odkupih še posebno pomembno.«

V sklopu vladnega zadružno-socialno podjetniškega strateškega projekta deluje osem projektnih skupin: socialno podjetništvo, zadružništvo, ekonomska demokracija, institucije na področju socialne ekonomije, finančno podporno okolje, prekarne oblike na trgu dela, kreativne industrije, invalidska podjetja in zaposlitveni centri.

Kakor ugotavljajo nosilci projekta tudi ali prav spremenjene gospodarske in socialne razmere, družbene razmere, demografski trendi, vse večja potreba po oblikovanju novih delovnih mest ter lokalizaciji določenih tipov storitev kličejo po novih, bolj socialno osredotočenih podjetniških oblikah. Ki bodo ustvarjale dodano vrednost, toda, kar je zelo pomembno, na etičnih in družbenoodgovornih temeljih.

In odgovor na to je tudi koncept socialnega podjetništva, ki je po svoji izvorni definiciji podjetniško naravnan, ki pa »še vedno mora ustvarjati dobiček ter si zagotavljati lastne podjetniške vire financiranja, vendar je njegov primarni motiv ustvarjanje v blaginjo družbe in okolja, in ne povečevanje finančne (kapitalske) moči lastnika.«

Zadružništvo in socialno podjetništvo je v Sloveniji tradicionalno, saj so prve zadruge nastajale že v 19. stoletju, a tudi sodobno zadružništvo in socialno podjetništvo je pri nas v vzponu; zadrug imamo več kot 370, v njih je zaposlenih več kot 3000 ljudi. Če smo včasih poznali predvsem kmetijske zadruge, je v zadnjih letih razpon te dejavnosti zelo pester, novodobne zadruge nastajajo tako na intelektualnih področjih kakor v proizvodnji, mariborska Tkalka, ki je gostila začetni del dogodkov ob omenjenem tednu zadružništva in je bila do zdaj neformalna mreža, je zdaj v postopku transformacije v razvojno zadrugo, kar je podprl tudi generalni sekretar CICOPA Bruno Roleants.

Med zanimive priložnosti je gotovo mogoče šteti energetske zadruge, ki se bodo očitno ukvarjale z obnovljivimi viri energije, stanovanjske, turistične, mladinske ... Tudi delavske zadruge so na »agendi« in naj bi bile priložnost za zagon zdravih jeder podjetij ali delavskih prevzemov, čeprav so do zdaj ostajale predvsem na ravni vabljive priložnosti, ki se je na koncu pogosto »sfižila«.

Sektor socialne ekonomije v Sloveniji zaposluje komaj 0,7 odstotka vseh zaposlenih in prispeva le odstotek BDP, cilj vladnega strateškega projekta je, da leta 2027 doseže primerljivo raven razvitosti z EU28, kar pomeni 6,5 odstotka zaposlenih in sedemodstotno udeležbo v BDP (povprečje vseh 28 članic EU).

Napoved je obetavna: »V obdobju izvajanja projekta: od 1. januarja 2015 do 1. septembra 2018 želimo povečati delež zaposlenih v sektorju socialne ekonomije v Sloveniji z 0,7 odstotka na 1,025 odstotka, kar pomeni okoli 3250 novih delovnih mest v tem sektorju in povečanje BDP z 1 odstotka na 1,3 odstotka. To pomeni na leto za 7,8 milijona evrov manj odhodkov države iz plačevanja socialnih prispevkov brezposelnim osebam, ustvarjena dodana vrednost v socialnih podjetjih bo zagotovila okoli 50 milijonov za izplačilo plač 3250 dodatno zaposlenim osebam.«

MGRT načrtuje za zagon, rast in razvoj sektorja socialne ekonomije nameniti 7,24 milijona evrov nepovratnih sredstev in 12 milijonov evrov povratnih sredstev v obdobju izvajanja projekta. Na začetku junija je ministrstvo že objavilo okoli dva milijona evrov vreden razpis: za 95 obstoječih socialnih zadrug in pol milijona za zagon mladinskih zadrug, ki bodo imele status socialnih zadrug. Ali kot »prvi ukrep finančne podpore za socialna podjetja in kooperative v vladnem projektu – spodbujanje razvoja socialnega podjetništva.«