Ljubljana – Včeraj smo razkrili, da se je Banka Slovenije (BS) do zdaj upirala reviziji svojega poslovanja. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik opozarja, da se je s predlagano novelo zakona o bančništvu centralna banka namenila pridobiti status, ki ga nimajo ne policija ne Sova in ne drugi organi, ki razpolagajo z občutljivimi informacijami z različnih področij.
Informacijska pooblaščenka je na netransparentnost delovanja Banke Slovenije opozorila že januarja lani, ko je poudarila, da bi morala biti centralna banka pri svojem delovanju, upoštevaje nastale gospodarske in finančne razmere, bolj transparentna. »Leta 2014 smo proti Banki Slovenije vodili sedem pritožbenih postopkov, Banka Slovenije pa je dostop do informacij, kljub našemu pozivu, navadno zavračala,« povzema Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka.
Še več. S predlogom novele zakona o bančništvu se je hotela v celoti izključiti iz sistema zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. »V resnici se je hotela dvigniti na naddržavno raven, saj bi bila s sprejetjem predlagane novele zakona izvzeta iz nadzora velike večine nadzornih organov. Takšna ureditev bi gotovo pomenila korak nazaj. Po našem posredovanju je vlada zakonsko novelo umaknila iz nujnega zakonodajnega postopka in ga bo obravnavala po rednem postopku,« dodaja Prelesnikova.
Po veljavni pravni ureditvi pravice dostopa do informacij javnega značaja ni iz sistema transparentnosti avtomatično izključen noben organ javnega sektorja, ne Sova, ne policija in ne drugi organi, ki prav tako kot Banka Slovenije razpolagajo z občutljivi informacijami z različnih področij. Nekatere določbe novele zakona so po mnenju informacijske pooblaščenke neustrezne, neprimerne, predvsem pa niti obrazložene.
Ni ovir za nadzor
Po namigih, da Banka Slovenije z denarjem ne ravna kot dober gospodar, da troši preveč in ima preveč zaposlenih ter da bi bilo treba opraviti revizijo njenega poslovanja, smo zbrali tudi nekaj odzivov političnih strank. V Novi Sloveniji (NSi) pričakujejo, da zna vsaka pravna oseba javnega prava pojasniti smotrnost svojega poslovanja. »Davkoplačevalci tudi v primeru Banke Slovenije pričakujejo, da ta porablja javna sredstva racionalno in pošteno, zato v morebitni spremembi zakona o računskem sodišču, po kateri bi med nadzirane spadala tudi Banka Slovenije, ne nasprotujemo,« poudarjajo v NSi.
V največji vladni stranki SMC ocenjujejo, da je računskemu sodišču tudi po veljavni zakonodaji omogočeno, da centralno banko revidira, v SD in SDS pa so se komentarja vzdržali. Na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da zakonodaja ne ureja (omejuje) pristojnosti računskega sodišča v odnosu do Banke Slovenije. Dodajajo, da je Banka Slovenije sestavni del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), določbe statuta ESCB pa določajo, da Računsko sodišče Evropske unije lahko revidira poslovanje ECB z vidika preverjanja učinkovitosti upravljanja ECB. Ker je Banka Slovenije del sistema, po njihovem prepričanju velja, da je navedeni člen treba upoštevati tudi pri določanju revizije slovenske centralne banke.