Začela se je prodaja NLB

Objavljena je namera za javno ponudbo delnic Nove Ljubljanske banke.

Objavljeno
15. maj 2017 13.32
acr NLB
Maja Grgič
Maja Grgič
Ljubljana - Privatizacija NLB se je začela. Potem ko je nadzorni svet SDH prižgal zeleno luč za prodajo naše največje banke, sta država, ki jo zastopa SDH, in NLB objavili namero za javno ponudbo najmanj 50 odstotkov navadnih delnic banke, ki bodo uvrščene na Ljubljansko ter Londonsko borzo.

Če bo vse šlo po načrtih, bi lahko bil prvi del prodaje NLB končan sredi junija. A pred tem bo moral o prodaji NLB še dvakrat odločati nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), in sicer glede prospekta, ki bo določil razpon cene in o ponudbi oziroma končni ceni.

Bo politika ustavila prodajo?

Ali torej politika še lahko ustavi prodajo naše največje banke? Nadzorniki SDH po naših informacijah niso naklonjeni temu, da bi odločitev o tem prepustili vladi kot skupščini. Bi pa vlado k temu lahko pozvala uprava SDH, če bi nadzorni svet holdinga zavrnil njen predolg o prodaji.

Dodaten pretres ali celo »zminiranje« prodaje, če bi šlo za nasprotnike, bi lahko povzročilo imenovanje dveh manjkajočih nadzornikov SDH. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je že dobila imena petih kandidatov, a menda prav zaradi prodaje NLB ni izključeno, da bi z imenovanjem počakala do konca postopka.

Desetina za male delničarje

Desetina delnic NLB bo na začetku na voljo malim vlagateljem v Sloveniji, 90 odstotkov vrednostnih papirjev ponudbe pa institucionalnim vlagateljem. A ker je interes malih vlagatelje zaradi slabih izkušenj z delnicami NKBM negotov, prodajalci napovedujejo, da je možna tudi prerazporeditev delnic iz institucionalne tranše v tranšo za male vlagatelje in obratno.

Direktor Ljubljanske borze Aleš Ipavec je nedavno ob predstavitvi platforme SI ENTER, izrazil zadovoljstvo, da bo država prodajo NLB peljala tudi prek Ljubljanske borze, a je hkrati dodal, da tako množičnega nagovarjanja malih vlagateljev kot pri NKBM ne pričakuje. Spomnimo, ti so leta 2007 množično kupovali delnice mariborske banke, ki so nato izgubile velik del svoje vrednosti, na koncu pa bile celo izbrisane.

Država je sprva načrtovala privatizacijo treh četrtin NLB do konca leta, a ji je evropska komisija prejšnji teden dovolila to prodajo izvesti v dveh korakih. Tako zdaj letos načrtuje prodajo polovice banke, prihodnje leto pa še četrtinskega deleža.

Zaključek sredi junija

Včerajšnji objavi namere bo sledila objava prospekta za uvrstitev delnic na borzo, ki bo vseboval tudi razpon pričakovane cene. To bi se po neuradnih informacijah lahko zgodilo 26. ali 29. maja. Nato bodo sledile predstavitve vlagateljem ter na koncu analiza povpraševanja in odločitev o sprejetju ponudb. NLB bi tako na Ljubljanski in Londonski borzi lahko začela kotirati sredi junija. Vlada je že februarja napovedala, da za tri četrtinski delež pričakuje vsaj milijardo evrov, ki se bo stekla v državni proračun. Tako k prospektu kot k ponujenim cenam morajo soglasje dati še nadzorniki Slovenskega državnega holdinga.

»NLB je dosegla velik napredek pri svoji poslovni uspešnosti s ponovno vzdržno dobičkonosnostjo ter izboljšano kakovostjo sredstev, zato menimo, da je družba pripravljena na novo obdobje delovanja v zasebni lasti,« je izjavila predsednica uprave SDH Lidia Glavina.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, pa je dejal, da je celotna uprava zelo zadovoljna nad ponujeno priložnostjo, da popelje NLB v naslednjo fazo razvoja kot družbo v mednarodni lasti: » V zadnjih nekaj letih nam je uspelo doseči dobre rezultate in veselimo se novega obdobja po zaključeni privatizaciji, ko bomo lahko še naprej prispevali k večji vrednosti za vse naše deležnike.«

Banka v dobri kondiciji

NLB v prodajo vstopa z dobro popotnico: Bonitetna agencija Standard & Poor's je njeno dolgoročno kreditno oceno izboljšala na BB. Poleg tega je skupina NLB v prvem četrtletju letos ustvarila rekordnih 81,6 milijona evrov čistega dobička, ki je bil za dobro polovico višji kot v enakem obdobju lani. Razpršeni kreditni portfelj je konec marca znašal 9,5 milijarde evrov, delež slabih posojil pa se je v prvem trimesečju zmanjšal na 12,7-odstotka.

Strateški cilji banke so povečati donosnost banke iz sedanjih 7,4 na več kot 10 odstotkov, ohranjanje deleža izplačila dividend nad 70 odstotkov, zmanjšanje razmerja med prihodki in stroški na 50 odstotkov in znižanje kazalnika nedonosne izpostavljenosti na manj kakor 5 odstotkov.