Tiskane izdaje
Ljubljana - Črpanje evropskih sredstev iz stare perspektive (2007-2013) se pospešeno vrti: od 4,1 milijarde evrov, kolikor jih je Slovenija imela na voljo v tem sedemletnem obdobju, je bilo do konca aprila certificiranih zahtevkov za povračilo iz Bruslja v vrednosti 3,3 milijarde evrov.
Do konca leta je treba porabiti vsa evropska sredstva, ki jih je Slovenija imela v finančni perspektivi 2007-2013 za 4,1 milijardo evrov, čeprav jih je, »za rezervo« potrdila za skoraj 4,4 milijarde evrov oziroma 107 odstotkov razpoložljivih sredstev. Do konca aprila letos je bilo podpisanih za 4,2 milijarde evrov pogodb, kakor kaže spodnja preglednica, v Bruselj pa je bilo do konca aprila poslanih za 3,3 milijarde evrov vrednih certificiranih zahtevkov.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) spremlja dogajanje na področju izvajanja evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 v skladu z akcijskim načrtom. Tako so odgovorili na naša vprašanja, kako črpanje poteka, kje se komplicira, kje so bojazni, da jih ne bodo uspeli porabiti. SVRK: »Trenutno se akcijski načrt uresničuje kot zastavljeno, tako da trenutno ni zaznati visokih tveganj glede možnosti porabe sredstev evropske kohezijske politike; je pa še vedno potrebno poudariti, da morajo iz proračuna za leto 2015 slediti izplačila s postavk evropske kohezijske politike za projekte v teku v višini skoraj 700 milijonov evrov do konca leta. Gre v veliki meri za projekte v teku, katerih uspešen zaključek je odvisen predvsem od situacije na terenu, pri upravičencih in izvajalcih del in podobno.«
Tveganja v obvladljivih okvirjioh
Tveganja glede porabe sredstev so v obvladljivih okvirjih, še vedno pa obstajajo, še posebej pri večjih infrastrukturnih projektih, kjer je zaključek odvisen od množice dejavnikov (npr. delovanja in priklopi na kanalizacijska omrežja, civilne pobude (primer izgradnje GSMR omrežja na slovenskih železnicah), izgradnja večjih sistemov oskrbe s pitno vodo, poraba sredstev finančnih instrumentov pri posameznih prejemnikih ipd.
Uspešnost operativnih programov
Podatki o črpanju kažejo, da je najbolj uspešen Operativni program krepitve regionalnih razvojnih programov (OP RR); zanj je bilo v celoti namenjenih 1,7 milijarde evrov evropskih sredstev, iz slovenskega proračuna je bilo upravičencem doslej izplačanih za 1,669.048.425 evrov, v Bruselj pa poslanih za 1,5 milijarde evrov certificiranih zahtevkov. Tako je glede na slovenski proračun ta operativni program 93,6-odstotno uspešen, glede na bruseljski pa 88,5-odstotno.
Najuspešnejše v tem OP RR je bilo črpanje pri prioriteti Konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost; glede na izplačila iz slovenskega proračuna je ta uspešnost 95-odstotna, iz bruseljskega pa 95-odstotna. Le odstotek ali dva nižji so rezultati pri prioriteti Razvoj regij, druge prioritete tega OP pa še ne dosegajo 80-odstotne uspešnosti. Kakorkoli: OP RR je med vsemi tremi najuspešnejši.
Sledi mu Operativni program razvoja človeških virov (OP RČV), zanj je bilo namenjenih dobrih 755,6 milijona evrov, iz slovenskega proračuna so dobili izplačanih 91 odstotkov vseh sredstev, v bruseljsko blagajno je bilo doslej poslanih 86,70 odstotka vseh certificiranih zahtevkov. Pri tem programu vse prioritete, razen Tehnična pomoč, presegajo 80-odstotno uspešnost, najbolje so se odrezali prioritete Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih, Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja ter Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti.
Na zadnjem mestu je pričakovano Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, za katerega je bilo v stari perspektivi namenjeno dobrih 1,5 milijarde evrov. Potrjenih pravic v tem operativnem programu je za 116 odstotkov, celo pogodb so podpisali za 107 odstotkov.
Največ sredstev je dobila Železniška infrastruktura
Potem pa se začne zatikati, kajti iz slovenskega proračuna je bilo za te projekte izplačano le 1,1 milijarde evrov ali 74 odstotkov razpoložljivih sredstev, v Bruselj pa doslej poslanih le za dobro milijardo zahtevkov ali vsega skupaj 68 odstotkov. Seveda so tudi znotraj tega OP razlike med prioritetami. Tako je naravnost zgledna prioriteta Trajnostna raba energije, za katero je bilo namenjenih skoraj 160 milijonov evrov, saj so doslej upravičenci iz slovenskega proračuna potegnili dobrih 150 milijonov evrov ali 94 odstotkov, iz Bruslja pa skoraj 148 milijonov ali 92 odstotkov.
Evropska sredstva je dobro »kurila« tudi prioriteta Cestna in pomorska infrastruktura, za katero je bilo namenjenih skoraj 221 milijonov evrov: iz slovenskega proračuna so potegnili doslej 80 odstotkov, prioriteta Varstvo okolja, ki ji je bilo namenjeno skoraj 393 milijonov evrov pa je bila doma 85-odstotno uspešna, do Bruslja pa 80-odstotno. Največ sredstev pri tem OP je dobila Železniška infrastruktura, in sicer dobrih 449,5 milijona evrov, a so doslej uspeli pridobiti vsega skupaj 236 milijonov evrov.
