Zadovoljni so zagovorniki in nasprotniki bančnih izbrisov

Sporočilo o bančništvu je nezavezujoče, meni pravobranilec evropskega sodišča.

Thu, 18.02.2016, 20:00

Ljubljana – Če bo evropsko sodišče sledilo sklepnim predlogom njihovega generalnega pravobranilca Nilsa Wahla, bo v svojih odgovorih odločitev o izbrisu podrejenih obveznic in delnic slovenskih bank prepustilo našemu ustavnemu sodišču. Tako pobudniki ustavne presoje kot Banka Slovenije in ministrstvo za finance so s predlogi pravobranilca zadovoljni.

Wahl je v svojih predlogih ugotovil, da sporočilo evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči pri sanaciji bank, ki velja od 1. avgusta 2013, za države članice ni zavezujoče in da državam članicam ni treba sprejeti nacionalne zakonodaje, ki bi implementirala njegove določbe. Komisija po njegovem mnenju s sporočilom ne presega svojih pristojnosti in tudi ne krši načela varstva legitimnih pričakovanj in pravice do zasebne lastnine. Ali sta bili ti dve načeli kršeni z izrednimi ukrepi pri sanaciji bank, pa naj odloči nacionalno sodišče. Wahl še meni, da pretvorba ali izbris hibridnih in podrejenih finančnih instrumentov nista vzroka, da bi komisija državno pomoč razglasila za nedovoljeno in se ne smeta zahtevati, če bi to povzročilo nesorazmerne rezultate. Tudi to morajo presojati nacionalna sodišča. Gre za odgovore na sedem vprašanj, ki jih evropskemu sodišču v glede izbrisa za 600 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic bank zastavilo ustavno sodišče. Predlogi pravobranilca za senat evropskega sodišča niso zavezujoči, običajno pa nakažejo smer odgovorov, ki naj bi jih dobili do poletja.

Pobudnik ustavne presoje in razlaščeni lastnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik je z Wahlovimi predlogi zadovoljen. »Veseli me, da se njegovi odgovori ujemajo z našimi, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoče. Zadovoljen sem, da je pravobranilec izrecno zapisal, da izbris ni nujen za odobritev državne pomoči,« pravi.

Odvetnik oškodvanih vlagateljev Miha Kunič pravi, da je še vedno pomembno vprašanje, kaj bo na koncu odgovorilo evropsko sodišče. Sam je s predlogi generalnega pravobranilca zadovoljen, saj da je tako kot evropska komisija ugotovilo, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoč pravni vir. To mnenje po njegovih besedah tudi ni opravilo presoje skladnosti ukrepov s človekovimi pravicami, ampak je to prepustilo ustavnemu sodišču. »Je pa zapisano, da mora imeti vlagatelj pravico do pravnega sredstva,« pravi Kunič. Prav to je poleg retroaktivnosti in posega v lastninsko pravico, glavni očitek za neustavnosti določil zakona o bančništvu, ki je omogočil razlastitev vlagateljev.

BS: Prispevek vlagateljev izvzet le v izjemnih primerih

Čeprav je mnenje povozilo njihovo stališče, da brez popolne razlastitve obvezničarjev in delničarjev ne bi dobili soglasja za državno pomoč bankam, so s predlogi zadovoljni tudi v Banki Slovenije, kjer menijo, da pravobranilec v bistvenem delu potrjuje njihova stališča. Banka Slovenije si predloge pravobranilca razlaga v svoj prid: »Prispevek vlagateljev k delitvi bremena reševanja banke se tako v postopkih odobritve državnih pomoči lahko zahteva kot obvezen pogoj, razen v izjemnih primerih, ko bi uveljavljanje te zahteve kršilo temeljne pravice, ali bi se zaradi uveljavljanja te zahteve ogrozila finančna stabilnost. Kršitev temeljnih pravic bi bila lahko podana, posebno če bi se ukrep zahteval na način, da bi bil njihov ekonomski položaj zaradi ukrepov slabši, kot v primeru, če ukrep ne bi bil uporabljen (torej v primeru običajnega stečajnega postopka).«

Banka Slovenije dodaja, da je v zvezi z ugotavljanjem finančnega stanja bank ter presojo javnega interesa v obravnavnem primeru generalni pravobranilec posebej izpostavil, da je Banka Slovenije sporne ukrepe sprejela po tem, ko so bili v zvezi z zadevnimi bankami opravljeni stresni testi pod nadzorom ECB. Splošne zahteve Evropske komisije glede obveznega prispevka delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov pri reševanju bank v okviru postopkov državne pomoči, so torej skladne s pravom EU in tudi same po sebi ne predstavljajo posega v temeljne pravice vlagateljev, so prepričani v Banki Slovenije.

Ministrstvo za finance: pritrditev vladi

Tudi ministrstvo za finance razume, da je mnenje generalnega pravobranilca v vseh bistvenih točkah potrdilo trditve Republike Slovenije: »V mnenju je sicer res navedeno, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoče, a tega – torej da je zavezujoče – vlada v svojih vlogah, ki so bile poslane na ustavno sodišče, ni nikoli trdila.« Sporočilo namreč vsebuje merila, ki jih Evropska komisija uporabi, ko odloča o dopustnosti državnih pomoči, so pojasnili. Bistvo mnenja pravobranilca po navedbah ministrstva predstavlja stališče, da izbris ne pomeni avtomatično posega v lastninsko pravico in v pravico varstva utemeljenih pričakovanj in da je torej izbris lahko upravičen z dejanskimi okoliščinami primera.

Generalni pravobranilec evropskega sodišča je bil zelo previden, saj se razen tega da sporočilo o bančništvu ni zavezujoče in da to ne pomeni kršitve zasebne lastnine, ni konkrentno odgovoril na nobeno vprašanje, ugotavlja nekdanji ustavni sodnik dr. Lozje Ude.

 

Kam se bo nagnila tehtnica

Ude ugotavlja, da se s tem mnenjem tehtnica še ni nagnila v nobeno smer. Ude, ki pričakuje, da bo predlogu pravobranilca verjetno sledilo tudi evropsko sodišče, končna odločitev pa bo prepuščena slovenskim ustavnim sodnikom. »Iz tega mnenja nikakor ne izhaja, da so bili ti ukrepi razlastitve nujni in potrebni. O tem bo moralo presojati naše ustavno sodišče.« Ude še poudarja, da bo pri tem nedvomno pomembno vprašanje ugotovljenega negativnega kapitala bank, ki je po oceni številnih ekonomistov prenapihnjen.

Generalni pravobranilec evropskega sodišča Nils Wahl je v svojih sklepnih predlogih med drugim ugotavljal, nespoštovanje določil sporočila o bančništvu 2013, ki ob državni sanaciji bank zahteva tudi razlastitev lastnikov podrejenih in hibridnih obveznic ter delničarjev, ne predstavlja razloga, na podlagi katerega bi lahko evropska komisija državno pomoč razglasila za nedovljeno. Meni tudi, da bi komisija v primerih, ko bi uvelajavitev načel predstavljala nesorazmeren poseg od načel morala odstopiti. Priznava pa, da bi v tem primeru pridobitev soglasja lahko terjalo več časa. Ustavno sodišče bi zato po njegovem priporočilu moralo upoštevati tudi nujnost hitrega ukrepanja in potrebo po preprečitvi čezmernih posledic na javni proračun. Spomnimo, da je evropska komisija leta 2013 pritiskala na Slovenijo, ki ji je grozil celo prihod trojke, da mora čimprej izvesti sanacijo bank in druge reforma.

Poseben pomen bančnega sektorja

Wahl se je dotaknil tudi položaja bančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi družbami, o čemer je beseda tekla tudi na decembrski javni obravnavi. Odvetnik oškodvanih vlagateljev Miha Kunič meni, da bi morala za vse vrste lastnine veljati enaka zaščita. Generalni pravobranilec se strinja, da bi bilo finančne storitve glede državnih pomoči treba obravnavati enako kot druge gospodarske dejavnosti, vendar pa hkrati ugotavlja, da imajo te vendarle posebno vlogo, saj lahko ima kriza bančnega sektorja širše vplive. Izpostavil je še, da lastninska pravica ni absolutna, kadar gre za splošen interes.

Ude se strinja, da bi, če bi evropsko sodišče pod vprašaj postavilo pravila evropske komisije o sanaciji bank, to najbrž imelo širše posledice glede evrposkega sistema reševanja bank. To nedvomno dokazuje tudi to, da so se javne obravnave decembra lani poleg predstavnikov slovenskih strani udeležili tudi predstavniki irske, italijanske in španske vlade, kjer so banke prav tako bile deležne državnih pomoči.

V Društvu malih delničarjev Slovenije, kjer včerajšnjo mnenje razumejo kot vrnitev žogice slovenskemu ustavnemu sodišču, pozivamo slovensko ustavno sodišče, vlado, ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem možnem času, po prejemu odločitve Sodišča EU – pričakuje se jo nekje v 2 mesecih – nemudoma vsebinsko odloči o zadevi.

Prijavi sovražni govor