Zagrebška borza bo kupila Ljubljansko

Poznavalci menijo, da je Zagrebška borza kupila ljubljansko po bistveno nižji ceni, kakor jo je leta 2008 kupila dunajska.
Objavljeno
16. julij 2015 17.16
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Ljubljana - Popoldne je odjeknila novica, da je Dunajska borza prodala Ljubljansko borzo Zagrebški borzi. Slovenska borza, ki smo jo dobili pred 26 leti, je tako že drugič zamenjala lastnika.

Ekskluzivna pogajanja med dunajsko borzo (CEESEG) in Zagrebško o prodaji Ljubljanske borze so se danes končala s podpisom pogodbe o nakupu 100-odstotnega lastniškega deleža Ljubljanske borze. Zaključek transakcije je predviden v zadnjem četrtletju letos, potem ko bodo pridobljena soglasja in ko bo Zagrebška borza ustrezno dokapitalizacijsko podkreplejna. Poznavalci menijo, da je Zagrebška borza kupila ljubljansko po bistveno nižji ceni, kakor jo je leta 2008 kupila dunajska. Ta je takrat zanjo odštela okrog 47 milijonov evrov.

Dunajska in Zagrebška borza sta podpisali Pismo o nameri glede parterstva pri uporabi trgovalnega sistema, na Dunajski borzi menijo, da bo širitev že obstoječega sodelovanja okrepilo njihovo pozicijo ponudnika infrastrukturnih storitev v Centralnvzhodni in Jugovzhodni Evropi«. Predsednica uprave Zagrebške borze Ivana Gazič pričakuje, da bo prevzem prinesel številne sinergije za obe borzi, iz ljubljanske pa so odgovorili, da sprememba lastništva »vsekakor ne pomeni poslabšanja delovanja slovenskega organiziranega trga.«

Borza je kot železniška postaja

Danes podpisana pogodba o prodaji Ljubljanske borze Zagrebški borzi naj bi za trg pomenila prej plus, kakor minus, saj se investitorjem zdaj obeta večji trg. Ohranil pa se bo tudi o bsotječi model trgovalne tehnologije.

Na Ljubljanski borzi je bilo junija v kotaciji 48 delnic: devet v prvi kotaciji, 11 v standardni in 28 v vstopni kotaciji. Na borzi so še obveznice, zakladne menice in komericalni zapisi. Vseh izdajateljev skupaj je 56, vseh izdaj papirjev pa 87. Tržna kapitalizacija je bila 30. junija letos visoka dobrih 23 milijonov evrov, samega borznega prometa pa je bilo za 39 milijonov evrov. Največji delež v tržni kapitalizaciji, več kakor 36-odstotni, ima delnica Krke, za njo je z 10-odstotnim deležem Telekom, blizu desetih odstotkov so še Zavarovalnica Triglav, Petrol in Mercator.

Kaj pomeni prodaja borze za slovenski kapitalski trg in njegove igralce? Iz Ljubljanske borze, ki jo vodi Andrej Šketa, so odgovorili: »Sprememba lastništva ter ohranjanje obstoječega modela poslovanja borze na tehnologiji skupine CEESEG vsekakor ne pomeni poslabšanja delovanja slovenskega organiziranega trga. Z obstoječimi operativnimi sistemi skupine borz CEESEG in v neposrednem sodelovanju s slovenskemu veliko bolj primerljivim trgom, bo mogoče delovati še bolj usmerjeno in lažje razvijati posebne rešitve, kot so potrebne za manjše kapitalske trge ter s tem olajšati vlaganje finančnim posrednikom in vlagateljem.«

Tudi Matej Šimnic, analitik iz borzno posredniške družbe ALTA pravi: »Večjih vplivov menjave lastništva ne pričakujem, saj sama borza lahko na razvoj finančnega trga vpliva v zelo omejenem obsegu oziroma je razvoj kapitalskega trga odvisen še od vrste drugih dejavnikov, pri tem pa pomembno vlogo preko zakonodaje in privatizacije igra tudi politika. Trenutno lahko rečemo, da bo s privatizacijo kapitalski trg počasi zamiral, saj trenutno ni znakov, da bi država šla v umik iz gospodarstva preko borze, privatna podjetja pa so večinoma premajhna, da bi se odločala za zbiranje kapitala preko borze. Trenutno še ne moremo reči, da je s tem pot Ljubljanske borze zaključena, saj Zagrebška borza ob ugodnih pogojih lahko kljub vsemu vzpostavi dolgoročno vzdržen sistem in izboljša poslovanje. Ne glede na prihodnost Ljubljanske borze pa se morajo vlagatelji in tudi podjetja zavedati, da so del globalnega finančnega sistema in da so priložnosti za vlaganje in tudi iskanje kapitala včasih v tujini še boljše, kot doma.«

Igor Štemberger, direktor borzne hiše Ilirika meni, da se s spremembo lastništva za sam trg in igralce na njem ne bo nič bistveno spremenilo, le trg bo večji, kar je pozitivno. Tako Štemberger kakor Matjaž Gantar, direktor KD Group menita, da s(m)o priložnosti, ki so bile realne v devetdesetih, namreč da bi Ljubljanska borza postala center za jugovzhodno Evropo, zapravili. Kdo je kriv za to, je drugo vprašanje, očitno pa tudi pri teh priložnostih niti vodilni na borzi niti politika niso našli dovolj skupnega jezika, da bi tak center tudi razvili. Ganatar celo meni, da je imela Slovenija takrat priložnost, da postane mali Luksemburg. Sicer pa pravi, da za investitorje in igralce na borzi, kamor sodi tudi KD Group, sprememba lastništva ne pomeni veliko, saj si je borzo mogoče predstavljati kot železniško ali avtobusno postajo: na ene vlaki in avtobusi prihajajo, drugih se izogibajo. Tudi Grega Tekavec iz društva MDS meni, da je za borzni trg pomembno povpraševanje in če tega ni, imamo mrtvilo, kakršno je na naši borzi. Borza je seveda tudi odraz stanja v gospodarstvu in pri privatizacijah, ki so spet »pod vprašajem«, je menil Tekavec. Tega, da bi podjetja prek borze prišla do kapitala, pa se je pri nas že težko spomniti, potem ko se je prek nje opravilo le nekaj bolj znanih dokapitalizacij (Sava Re, Gorenje in še kakšno).

Ljubljanska borza je bil pod okriljem skupine CEE Stock Exchange Group (CEESEG) od leta 2008.