Zahteva po razkritju slabih posojil najbrž v presojo ustavnemu sodišču

Banke se ne strinjajo z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jim nalaga razkritje slabih kreditov.

Objavljeno
02. julij 2014 14.37
Novinarska konferenca Združenja bank Slovenije, na kateri so predstavili projekt Vse o banki, udeleženci Peter Kavčič, Mateja Lah Novosel, direktor Združenja bank Slovenije France Arhar, Igor Poljšak, in Tadej Kostevc. Ljubljana,28.10.2013
Maja Grgič, gospodarstvo
Maja Grgič, gospodarstvo
Ljubljana – Uradni list bo predvidoma v petek objavil novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki državnim bankam nalaga, da morajo razkriti podatke o slabih posojilih, ki jih niso prenesle na slabo banko. A banke takšni rešitvi nasprotujejo in novela se, kot kaže, utegne znajti v presoji ustavnega sodišča.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) je že marca Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) naložil, da mora razkriti podatke o slabih posojilih, ki jih je odkupila od dokapitaliziranih državnih bank. A ker banke na DUTB niso prenesle vseh slabih posojil – na NLB imajo še četrtino takšnih kreditov, na NKBM pa dobro petino – so poslanci na predlog Državljanske liste nedavno sprejeli še novelo, ki bankam nalaga, da morajo razkriti tudi podatke o posojilih bonitete C in D, ki so ostala v njihovih portfeljih. Razkritja naj bi se po uvodnih pojasnilih predlagateljev nanašala na slaba posojila, ki so v bilancah bank na dan uveljavitve novele, vendar to določilo ni povsem jasno, na kar je opozorila tudi Evropska centralna banka (ECB).

Banke in informacijski pooblaščenec proti objavi

V slovenskih bankah je bilo aprila po podatkih Banke Slovenije kar šest milijard evrov posojil, katerih poplačilo zamuja več kot 90 dni. A Banka Slovenije in banke, ki so že zavezane ZDIJZ, ter tiste, ki to verjetno še bodo, razkrivanju podatkov o slabih posojilih in strankah, ki so jih najele, niso naklonjene. Med drugim tudi zato, ker zakon o bančništvu bankam nalaga varovanje zaupnih podatkov, med katere sodijo tudi posojilne pogodbe. Sprejetih rešitev ni podprl niti urad informacijske pooblaščenke.

Direktor Združenja bank Slovenije (ZBS) France Arhar je za Delo pojasnil, da se članice združenja ukvarjajo z vprašanjem, kako odpraviti razliko med zakonom o bančništvu, ki zahteva tajnost, in določili novele ZDIJZ, ki terja razkritja. Kot pravi, razmišljajo celo o ustavni presoji zakona: »Prišlo je do ideje, da se prouči ta določila in da se novela ZDIJZ preveri pred ustavnim sodiščem.« Arhar poudarja, da v Združenju bank Slovenije ne nasprotujejo opozarjanju na nezakonita in kazniva dejanja. Poudarja pa, da takšna razkritja pod vprašaj postavljajo konkurenčnost državnih bank v primerjavi z zasebnimi, ki k temu niso zavezane. »Postavlja se vprašanje, kdaj se bo na mizo dalo še podatke o deponentih,« pravi sogovornik.

Slabšanje konkurenčnosti državnih bank

Kaj konkretno bodo glede zahtevanih razkritij storile NLB, NKBM in Abanka, ni povsem jasno. V NKBM in Abanki pravijo, da bodo bančno tajnost varovali v skladu z veljavno zakonodajo.

V NLB glede tega nismo dobili odgovora. Menijo pa, da ni primerno, da se zakonodaja glede preglednosti poslovanja uveljavlja le za družbe v državni lasti. »To pomeni postavljanje družb in bank v državni lasti v neprimerno slab konkurenčni položaj, zato manj strank in poslov ter med drugim s tem poslabšanje naložb v državni lasti, kar je po našem razumevanju v nasprotju s cilji lastnika, Republike Slovenije. Za ohranitev konkurenčnosti in enakopraven položaj NLB na trgu je ključnega pomena zaupnost bančnega poslovanja s posameznimi strankami in dobavitelji. Banke, ki niso dolžne javno objavljati podatkov, so v tem pogledu v neprimerni prednosti,« opozarjajo v NLB.

Ali razmišljajo o ustavni presoji zakona, v nobeni od bank niso odgovorili. Kot je mogoče neuradno izvedeti, pa bi se banke pri tej presoji lahko sklicevale na neenakopraven položaj v primerjavi z nedržavnimi bankami.

ECB proti razkrivanju strank

Banka Slovenije se je že ob sprejemanju zakona zavzemala za nerazkrivanje podatkov, in to med drugim utemeljevala tudi z mnenjem ECB. Ta je opozorila na obveznosti in prepovedi razkritij, ki jih nalagajo evropske uredbe in direktive ter nacionalno pravo, kot je zakon o bančništvu. ECB je še izpostavila, da uredba o kapitalskih zahtevah sicer dopušča razkritje slabih terjatev, vendar ne po imenih strank. Dodaja še, da pravne določbe o razkritju finančnih informacij od kreditnih institucij ne smejo zahtevati, naj razkrijejo podrobnosti o strankah oziroma partnerjih posojilnih pogodb. Po mnenju ECB bi bilo najprimerneje, če bi o tem, ali so informacije primerne za razkritje ali ne, presojala Banka Slovenije. Ta mora v skladu z novelo pripraviti način objave slabih posojil. Kot odgovarjajo v Banki Slovenije, bo to vsebinski povzetek že objavljenega navodila, ki so ga pripravili za Družbo za upravljanje terjatev bank.

Glede navzkrižja določil zakona o bančništvu in zadnje novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut Sterle pravi, da prevlada ZDIJZ, saj gre za specifične cilje, ki jih ta zakon zasleduje.