Zahtevane donosnosti na obveznice se spet povišujejo

Čuti se vpliv dobrih makroekonomskih trendov v Evropi.

Objavljeno
12. junij 2015 17.34
Peter Domadenik, upravljavec, Alta skladi
Peter Domadenik, upravljavec, Alta skladi

Po kratkem predahu rasti zahtevanih donosnosti na evropskih obvezniških trgih v drugi polovici maja so se v juniju te zopet začele poviševati. Tako se je ta za desetletno nemško državno obveznico po dolgem času (od septembra lani) zopet približala in za trenutek tudi presegla en odstotek.

Čeprav so se tudi napovedi analitikov glede zahtevanih donosnosti v prihodnosti v tem času nekoliko povišale, te še vedno niso dosegle trenutnih tržnih vrednosti. Za omenjeno nemško obveznico je bila konec prejšnjega tedna povprečna napoved tujih analitikov, zajetih prek terminala Bloomberg, okrog 60 bazičnih točk, kar je 40 bazičnih točk nižje od trenutnih vrednosti. Če bi se te napovedi uresničile, bi to pomenilo okoli 3,7-odstotni porast njene cene.

Vzroke rasti zahtevanih donosnosti gre iskati v solidnih makroekonomskih podatkih za Evropo in višanju inflacijskih pričakovanj, vendar je precej prispevala tudi porast realne obrestne mere na celotni krivulji donosnosti, pri čemer so bili porasti največji prav na dolgem delu. Vse to je ob zmanjšani likvidnosti na obvezniških trgih vodilo v povečano volatilnost in padec cen.

Čez poletje se pričakuje, da se bo povpraševanje po obveznicah nekoliko popravilo, saj bi večji del k temu prispevala Evropska centralna banka v okviru programa kvantitativnega sproščanja, vsaj tolikšen vpliv pa bi lahko imela tudi nadpovprečna količina zapadlih obveznic, ki naj bi znašala več kot sto milijard evrov.

Ob relativno ugodnem razpletu grške dolžniške krize se lahko pričakuje umiritev volatilnosti, seveda pa bodo k temu pripomogle tudi objave gospodarskih kazalnikov za ZDA in s tem povezana pričakovanja glede morebitnega dviga ključne obrestne mere ameriške centralne banke.