Zakon o državnem holdingu bodo poslanci še pilili

Ljubljana – Poslanci bodo danes predvidoma opravili splošno obravnavo predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki bi lahko bil po nekaterih napovedih nato sprejet na februarski izredni seji. A novela bo, kot kaže, v tem času doživela še kar nekaj sprememb.

Predlog zakona o SDH naj bi prinesel preoblikovanje Slovenske odškodninske družbe (Sod) v državni holding, ki bo pod eno streho združil upravljanje vseh državnih kapitalskih naložb. Holding, ki naj bi prinesel boljše in bolj učinkovito upravljanje, bo delniška družba. Skupščina družbe bo vlada, petčlanski nadzorni svet pa bo imenoval državni zbor. Predlagani zakon predvideva, da v nadzornem svetu holdinga ne bo predstavnikov delavcev, s čimer pa se ne strinjajo v stranki SD. Poslanec SD Matevž Frangež pravi, da pričakujejo, da bo udeležba delavcev pri upravljanju upoštevana tudi pri SDH.

Kdo bo nadziral holding

Nadzorniki bodo imenovali tudi upravo SDH, ki naj bi bila tričlanska in ne bo avtomatično nadaljevanje sedanjega vodstva Soda, ampak jo bodo iskali na mednarodnem trgu. Posvetovalno telo uprave bo ekonomsko-socialni strokovni odbor, ki bo sestavljen iz predstavnikov sindikatov.

Na Sodu svežih podatkov za lani še nimajo, po grobih ocenah pa skupna knjigovodska vrednost neposrednih in posrednih naložb, ki jih bo upravljal holding znaša približno 11 milijard evrov. Zakon predvideva, da bo SDH naložbe upravljal in prodajal v skladu s sprejeto strategijo, ki jo bo potrdil državni zbor. Tudi to je še nerešeno vprašanje. Predlog zakona namreč predvideva, da bo prva strategija, ki jo mora vlada pripraviti v treh mesecih po sprejetju zakona, le nekakšna razvrstitev državnih naložb, čemur pa niso naklonjeni v SD, ki takoj zahtevajo celovito strategijo. Neuradno je slišati, da naj bi tako tudi bilo. Osnutek tega dokumenta je namreč Sod že pripravil.

Kad v demografski sklad

Tretja odprta točka je status Kapitalske družbe (Kad). Premierka Alenka Bratušek je Desusu in upokojencem obljubila, da bo Kad znotraj holdinga samostojna pravna oseba, da se bo moral o prodajah in glasovanju na skupščinah usklajevati s holdingom. V Desusu zato pričakujejo dopolnitve zakona v tej smeri. Poleg tega se upokojenci zavzemajo, da bi se Kad nato preoblikoval v demografski sklad, katerega ustanovitev predvideva pokojninski zakon. Predstavnik zveze upokojencev Aldo Ternovec pojasnjuje, da bi bila sredstva Kada, 35-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je v lasti pokojninske blagajne, dobro izhodišče za ustanovitev demografskega sklada, ki pa mu bo treba zagotoviti še stalen vir. Ustanovitev demografskega sklada najdemo tudi v zadnji verziji koalicijske pogodbe.

Da podpirajo preoblikovanje Kapitalske družbe v demografski sklad, so nam potrdili tudi na ministrstvu za delo. »V dosedanjih pogovorih za koalicijsko pogodbo spremembo Kada v demografski sklad podpirajo vsi koalicijski partnerji,« so nam odgovorili.

Vse to pa odpira tudi rešitev o omenjenem deleža v Triglavu. Sedanji predlog zakona predvideva, da bi SDH ta delež od pokojninske blagajne odkupil.

Meja za menedžerske plače

Vroče vprašanje bodo tudi prejemki v družbah v večinski državni ali lokalni lasti. Doslej je to področje urejal za gospodarstvo sporni Lahovnikov zakon, ki je plače direktorjev omejeval na tri do petkratnik povprečne plače v posamezni družbi ali skupini. Vloženi zakonski predlog je nameraval te omejitve odpraviti in odločanje o politiki prejemkov organov upravljanja prepustiti skupščini teh družb, a je v določenih javnostih naletel na negativne kritike. Koalicijski prvaki s predsednico vlade na čelu, zato zdaj napovedujejo, da bodo to določilo z amandmajem črtali. Razumeti je, da naj bi ohranili veljavnost Lahovnikovega zakona.