Ljubljana - Vlada že krepko zamuja s sprejemom zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, zato ga zdaj uvršča na dnevni red s priporočilom za sprejem po nujnem postopku. Rok za prenos ustrezne evropske direktive je namreč potekel že konec leta 2014 in v primeru neukrepanja državi pretijo sankcije evropske komisije.
Za Slovenijo bi lahko najvišja pavšalna kazen znašala 980 tisoč evrov, opozarjajo predlagatelji zakona z ministrstva za finance, kjer zamudo pojasnjujejo tudi s predhodnimi zamudami pri prenosu nekaterih drugih direktiv, velikim obsegom dela pri sanaciji bank in z napornim usklajevanjem z drugimi deležniki (DUTB, Banka Slovenije, ATVP, AZN itd.).
S sprejetjem predlaganega zakona se bodo v slovenski pravni red prenesle vse evropske direktive za reševanje bank, pristojnosti organa za reševanje bank se podelijo Banki Slovenije, razen nalog in pristojnosti, za katere je pristojen enotni odbor za reševanje.
Zakon določa pogoje za reševanje: delničarji banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo izgube; za delničarji krijejo izgube banke imetniki kapitalskih instrumentov ter nato drugi upniki; upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, se praviloma zamenja; noben upnik banke ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki, in, kar je za varčevalce najpomembnejše, zajamčene vloge so v celoti zaščitene.
Določenih je več instrumentov za reševanje (odpis in konverzija kapitalskih instrumentov, prodaja poslovanja, ustanovitev premostitvene banke, izločitev sredstev, odpis in konverzija kvalificiranih obveznosti).