Zanimivo naročilo Banke Slovenije

Da bi znižala stroške, bo banka iz denarja začela delati brikete.

čet, 14.09.2017, 09:00

Kako lahko zamenjate poškodovane bankovce

Okrnjene ali poškodovane bankovce je mogoče zamenjati v Banki Slovenije (BS). Lahko jih zamenjate po pošti, skupaj z izpolnjeno vlogo za zamenjavo (objavljena je na spletni strani BS) jih je treba poslati sektorju za gotovinsko poslovanje BS. Provizije in poštnine pri zamenjavi ne zaračunavajo. Poškodovani denar je mogoče prinesti tudi osebno na blagajno Banke Slovenije na Štefanovi ulici 1 v Ljubljani.

Ljubljana − Javno naročilo centralne banke je le eno od skoraj deset tisoč, ki so bila v zadnjem letu in pol objavljena na portalu javnih naročil. Ne glede na vse predpise pa nepravilnosti pri javnih naročilih ni mogoče preprečiti. Policija preiskuje sum nepravilnosti pri vladnem nakupu.

Banka Slovenije je objavila javno naročilo, prek katerega išče sistem uničevanja razrezanih bankovcev. Iz uničenega denarja bo začela delati brikete. Nekatere centralne banke v tujini brikete uničenih bankovcev ponujajo celo kot spominke. Doslej so sicer po preverjanju pristnosti in primernosti v banki neprimerne bankovce razrezali na drobne koščke sami in jih nato odpeljali na sežig.

Lani so v Banki Slovenije tako razrezali več kot deset milijonov kosov bankovcev, leto pred tem pa 8,7 milijona. Po nakupu sistema, če bo aktualno javno naročilo seveda sploh uspešno, bo sam postopek uničevanja bankovcev ostal enak. »Z novo napravo pa bomo iz množice uničenih bankovcev naredili brikete, ki bodo postopek uničevanja racionalizirali; zmanjšali bomo namreč volumen in med drugim znižali tudi število transportov,« pojasnjujejo v Banki Slovenije.

Sisteme za načrtovano briketiranje razrezanega denarja ponujajo tudi slovenski, in ne le tuji ponudniki, še dodajajo v banki. Kakšen bo odziv ponudnikov in ali bo javno naročilo uspešno, še ni jasno, saj se rok za oddajo ponudb izteče sredi prihodnjega meseca.

V zadnjem letu in pol je bil od 9850 objavljenih javnih razpisov po podatkih ministrstva za javno upravo »neuspešen« skoraj vsak tretji. Tisti, ki so bili neuspešni, niso bili realizirani, ker na javno naročilo ni bilo nobenega odziva, ker so bile vse ponudbe zavrnjene ali pa ker so iz različnih razlogov postopek javnega naročila prekinili.

Preiskava naročila ministra Počivalška

Med najbolj razvpitimi neuspešnimi javnimi naročili v zadnjem času je bil nedavni padli razpis za nakup srčno-žilnih opornic. Na skupnem javnem naročilu je sicer sodelovalo devet ponudnikov, a so bile cene večinoma višje od najvišje cene, ki jo je pogojeval razpis, ali pa niso imele priložene ustrezne dokumentacije o kakovosti. Dobavitelji so v Sloveniji ponujali cene, ki so bile do dvesto odstotkov višje kot cene za enake žilne opornice na Švedskem, kjer imajo sicer dva- do trikrat višji BDP na prebivalca.

Drugi razvpiti razpis je tudi nakup žične ograje za mejo s Hrvaško. Poslanka Alenka Bratušek je nedavno opozorila na sum nepravilnosti pri vladnem javnem razpisu, ko naj bi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ustno pooblaščal zavod za blagovne rezerve za izvedbo nakupov, dobavitelji naj bi ponudbo oddali pred sklepom o začetku postopka naročila, nekateri dokumenti pa naj bi bili celo ponarejeni.

Na policiji so nam povedali, da na temelju na novo prejetih prijav in skladno z usmeritvami tožilstva policija trenutno opravlja dodatne poizvedbe. Predkazenski postopek na podlagi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic tako še poteka, o ugotovitvah pa bo obveščeno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, pojasnjujejo na policiji.

Gospodarskemu ministru Počivalšku so nekateri mediji v zadnjem času očitali tudi javni razpis po meri točno določenega ponudnika pri iskanju PR-svetovalca pri tujih naložbah, ki naj bi bil namenjen konkretnemu prijavitelju ter da bi to lahko bil Pristop. To so sicer na ministrstvu zanikali, razpis nato popravili, sledila je zahteva za revizijo.

Dejansko pravega nadzora ni

»Razpise po meri konkretnega posameznega ponudnika lahko prepoznajo le njegovi konkurenti, drugi le težko,« ocenjujejo na računskem sodišču. Glede druge velike težave javnih razpisov, to je drobljenja ponudb, s čimer se naročniki izognejo obvezi javnega razpisa, pa priznavajo, da zaradi odsotnosti sistematičnega pregledovanja in prevelikega števila zavezancev ni podatkov o tem, koliko je dejansko izogibanja javnim naročilom v praksi.

»Pri javnem sektorju naročanje temelji na podlagi pravil, ki jih naročniki vse prepogosto obidejo, ker so površni, ker nimajo dovolj znanja, da bi pripravili kvalitetne tehnične specifikacije, ali ker favorizirajo določenega ponudnika,« ob tem ugotavlja Maja Koršič Potočnik, odvetnica specialistka na področju javnih naročil ter gospodarskega prava.

Nekdanji predsednik računskega sodišča, zdaj evropski poslanec, Igor Šoltes, pa poudarja, da se preveč pozornosti namenja zgolj formalizmu in ne vsebini, na podlagi katere bi lahko ocenjevali učinke izvedenih javnih naročil. Ni že vsako oddano javno naročilo, zoper katerega ni bilo vloženega zahtevka za revizijo, uspeh sam po sebi.

Še posebej, ker se kot edini kriterij prepogosto uporablja najnižja cena, kar se kasneje pozna pri kakovosti, poudarja. Podatki sicer kažejo, da je revizijski zahtevek v povprečju vložen pri približno petih odstotkih vseh (večjih) javnih naročil, pred Državno revizijsko komisijo pa mu je ugodeno v dveh do treh odstotkih.

Prijavi sovražni govor