Tiskane izdaje
Ljubljana – Na 4472 odločb o dohodnini za čezmejne delovne migrante s plačo iz Avstrije je finančna uprava dobila 698 pritožb. V tej skupini je odmeri za leto 2014 torej nasprotovalo 15,6 odstotka zavezancev. Nove odločbe za čezmejne delovne migrante bodo izdali konec meseca.
Pripravili vzorec pritožbe za Evropsko komisijo
Zaposlene v Avstriji povezuje Civilna iniciativa Apače, ki od junija letos deluje po načelih prostovoljnega članstva. Na svoji spletni strani je objavila tri obrazce za pritožbo na odmerno odločbo: dve različici, ki jih pritožnik lahko uporabi, če pošto naslovi na finančno upravo, in tretjo za pritožbo Evropski komisiji. »Na vas se obračam s pritožbo zoper nesorazmernost obdavčitve mojih prejemkov v republiki Sloveniji, ki jih kot čezmejni delovni migrant prejemam pri delodajalcu v republiki Avstriji. S to pritožbo želim opozoriti, da se mi z dodatno davčno obveznostjo, ki mi jo nalaga ta odločba, bistveno posega v moj socialno ekonomski položaj in s tem bistveno poslabšuje ekonomsko stanje moje družine,« bo komisiji po vzorcu pritožbe poročal pritožnik iz Slovenije.
Zdaj bo počilo, je bilo mogoče slišati v krogih davčnih svetovalcev, ko so zvedeli, da je finančna uprava avstrijsko davčno službo zaprosila za podatke o slovenskih davčnih zavezancih, pa tudi, da je že začela izdajati odločbe čezmejnim delovnim migrantom, ki imajo bivališče v Sloveniji, zaposleni pa so pri avstrijskih delodajalcih. Slovenska tiskovna agencija je poročala, da želi iniciativa po besedah njenega dolgoletnega predsednika Dušana Cvetka o svojem davčnem položaju poročati predsedniku vlade Miru Cerarju. O položaju slovenskih delavcev, ki delajo čez mejo, nameravajo obvestiti tudi Evropsko komisijo.
Manj davka v Avstriji, večje doplačilo v Sloveniji
O zavezancih, ki so zaposleni v Avstriji, kamor se vozijo iz domačih krajev v Sloveniji, je Dušan Cvetkov povedal: »To so delavci, ki so v Avstriji zaščiteni, v Sloveniji pa padejo v drugi ali tretji davčni razred. Gre za nižje kvalificirane delavce, ki delajo za tekočim trakom, v klavnicah, kot čistilke ali sobarice. Prejemajo letne bruto dohodke v višini od 17 tisoč do 20 tisoč evrov.« Po njegovih besedah znašajo doplačila od 1400 do 2000 evrov. Med davčnimi svetovalci v Sloveniji je težko najti ljudi, ki menijo, da bi morali imeti državljani s plačo iz Avstrije drugačen davčni položaj kot drugi zavezanci.
V finančni upravi je mogoče zvedeti, da zbirnih analitičnih podatkov o obdavčitvi čezmejnih delovnih migrantov za leto 2014 še nimajo, saj vsem tudi še niso izdali odločb: »Doslej smo izdali dva svežnja odločb o odmeri dohodnine za leto 2014, naslednjega, v katerega bodo spet vključeni tudi čezmejni delovni migranti, bomo izdali konec oktobra.« Do 20. oktobra so v finančni upravi zbrali podatke o septembrskem svežnju odločb: v njem so bile torej ovojnice za 4472 zavezancev s plačami iz Avstrije. To podatki se nanašajo na območne finančne urade Maribor, Murska Sobota, Dravograd, Ptuj in Kranj.
Furs dobiva več vč podatkov prek avtomatične izmenjave
Na vprašanje, ali so za podatke o slovenskih davčnih zavezancih, ki so zaposleni v Avstriji, res zaprosili avstrijsko davčno upravo, v generalnem finančnem uradu odgovarjajo, da gre za avtomatično izmenjavo: »Na podlagi direktive EU 2011/16 iz strani Avstrije in vseh ostalih držav Evropske unije letos prvič avtomatično prejemamo podatke o rezidentih Slovenije, ki v Avstriji oziroma drugje tujini dosegajo dohodke iz zaposlitve. Podatke analitično še obdelujemo.«
V finančni upravi dodajajo, da si po osmem členu Direktive direktive Sveta 2011/16/EU pristojni organi držav članic z avtomatično izmenjavo sporočajo podatke o davčnih obdobjih od 1. januarja 2014 dalje: »To so podatki, ki so na voljo glede rezidentov druge države in se nanašajo na dohodke iz zaposlitve, produkte življenjskih zavarovanj ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočem dohodku, vsaj enkrat letno in sicer v šestih mesecih po koncu davčnega leta, v katerem podatki postanejo razpoložljivi.«
Pri dohodkih iz tujine velik preobrat leta 2005
Civilna iniciativa Apače se je zbrala aprila 2006, potem ko je 1. januarja 2005 začel veljati novi zakon o dohodnini. Ta je uveljavil načelo obdavčitve po svetovnem dohodku, to pa pomeni, da so slovenski državljani domači davčni upravi dolžni poročati tudi o obdavčljivih dohodkih iz tujine. Avstrija in Slovenija sta že pred tem sklenili sodobno konvencijo o izogibanju dvojni obdavčitvi, ki je Sloveniji omogočala, da obdavči avstrijske plače svojih državljanov, a jim pri tem prizna davek, ki ga že plačajo v Avstriji, toda do 31. decembra 2004 slovenski rezidenti doma niso bili dolžni poročati o dohodkih iz tujine - izjema so bile pokojnine.
Civilna iniciativa je sprva poskušala doseči, da bi zaposlenim v Avstriji vrnili davčni položaj, kakršnega so uživali do konca leta 2014, tako da bi davek plačali le v Avstriji, seveda kot nerezidenti. S posebno osebno olajšavo, ki jim je pripadala ob vseh drugih, dosegljivih slovenskim zavezancem za dohodnino, so se strasti za nekaj let umirile, saj sta posebna olajšava za migrante in splošna olajšava skupaj znašali toliko, kolikor znaša davčna olajšava v Avstriji.
Avstrijska splošna olajšava trikrat višja od slovenske
Načelo obdavčitve po svetovnem dohodku je torej odločilno vplivalo na položaj slovenskih državljanov, ki so zaposleni pri delodajalcih v Avstriji, a zaradi stalnega bivališča in drugih okoliščin izpolnjujejo merila, štejejo za slovenske davčne zavezance. Zanje velja enaka dohodninska lestvica kot za druge zavezance v Sloveniji.
Splošna olajšava znaša v Avstriji že več let okoli 11 tisoč evrov in je tako precej višja od slovenske, ki znaša 3302,70 evra. Že zaradi te razlike slovenski državljani s plačo iz Avstrije pri sosedih med letom plačajo manj davka, kot ga na letni ravni izračuna slovenska finančna uprava, ko upošteva slovensko lestvico in olajšave. To je vzrok za velika doplačila pri letni odmeri, pri čemer pa je finančna uprava dolžna upoštevati davek, ki ga že plačajo v Avstriji, saj mora spoštovati meddržavno konvencijo. Ni torej mogoče govoriti o dvojni obdavčitvi.
Iz leta v leto manj napovedi za dohodke iz tujine
Pri odmeri dohodnine za leto 2013 je čezmejnim delovnim migrantom še pripadala posebna osebna olajšava, ki so jo prvič uživali pri odmeri za leto 2009 in zadnjič pri dohodnini za leto 2013, ko je znašala 7576,62 evra. Potem ko je ustavno sodišče sklenilo, da ta oblika davčne ugodnosti le za izbrano skupino zavezancev ni sprejemljiva, jo je državni zbor na predlog vlade 1. januarja 2014 umaknil iz zakona o dohodnini. Ministrstvo za finance je čezmejnim delovnim migrantom poskušalo zagotoviti drugačno ugodnost, a je koalicija vladnih strank ta načrt ustavila.
Za letom 2009 je 1604 zavezancev uveljavilo 10,95 milijona evrov olajšave za čezmejne delovne migrante, leto pozneje 1560 zavezancev 10,7 milijona evrov, leta 2011 je skupni znesek olajšave pri 2963 zavezancih dosegel 20 milijonov evrov, za leto 2012 je 6446 zavezancev uveljavilo 6,44 milijona evrov olajšave in nazadnje, leta 2013, 7337 zavezancev 52 milijonov evrov.
Ne na ministrstvu za finance ne v finančni upravi ni mogoče dobiti podatka, koliko slovenskih rezidentov dela pri delodajalcih v Avstriji – v Civilni iniciativi Apače omenjajo številko 20 tisoč, poroča Slovenska tiskovna agencija. Statistika finančne uprave kaže, da je za leto 2005 od zaposlenih pri avstrijskih delodajalcih dobila 2560 napovedi, za leto 2006 2590, leto pozneje jih je bilo 1773 in za leto 2008 še manj, 1369.
Najprej prazne obljube, potem olajšava
K tej vse slabši statistiki je bržkone pripomogla kar sama vlada janeza Janše, ki je leta 2007 Civilni iniciativi Apače obljubila, da bo zaposlenim pri avstrijskih delodajalcih znova uredila davčni položaj, kakršnega so uživali do davčne reforme iz leta 2004. Nazadnje je bil govor o možnosti, da bosta Slovenija in Avstrija sprejeli dopolnilo k meddržavni konvenciji o izogibanju dvojni obdavčitvi in ter tako plače slovenskih rezidentov izvzela iz obdavčitve v Sloveniji – tako bi davek odmerili le Avstrijci.
Vlada janeza Janše je tedanji davčni upravi celo naložila, naj tej skupini zavezancev ne izdaja dohodninskih odločb, a njihovega davčnega položaja nazadnje ni spremenila ne tako ne drugače. Jezo Apačanov je potem mirila vlada Boruta Pahorja, ki je dala uzakoniti olajšavo za čezmejne delovne migrante, pri čemer je ostalo do odmere dohodnine za leto 2013, potem pa se je vlada morala odzvati na presojo ustavnega sodišča.
Povsem enaka načela obdavčitve veljajo za vse slovenske državljane, ki so zaposleni čez mejo. »Ker je v Italiji obdavčitev dohodkov na viru podobno visoka kot v Sloveniji, v povezavi s to državo ne prihaja do večjih razlik pri poračunu davka v Sloveniji,« pojasnjujejo v finančni upravi položaj na zahodni meji, poudarjajo v generalnem finančnem uradu. Ni pomemebno, v kateri državi dela rezident Slovenije, to pa so običajno njeni državljani s stalnim bivališčem v domovini, po načelu obdavčitve po svetovnem dohodku je zavezan slovenski dohodnini.
Štejejo vsi obdavčljivi dohodki iz tujine
To pomeni, da so z dohodnino obdavčeni za za vse dohodke, ki so jih dosegli v Sloveniji in izven Slovenije, pojasnjujejo v generalnem finančnem uradu: »Dohodke iz delovnega razmerja, ki jim jih izplačuje delodajalci v tujini, morajo napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, torej za dohodek iz delovnega razmerja in pokojnine. V napovedi lahko uveljavljajo odbitek tujega davka, ki ga zajame država delodajalca, obvezne prispevke za socialno varnost, davčne olajšave ter stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini.«
Pri dohodkih iz tujine velja posebnost, da morajo zavezanci davek, ki ga plačajo v tujini, uveljavljati tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine, čeprav že med letom oddajo napoved za mesečno akontacijo dajatve.
Mednarodne konvencije in domači zakoni pa slovenskim rezidentom omogočajo tudi, da se z izjavo, ki jo oddajo finančni upravi, izrečejo, da bodo davek na plačo iz tujine plačevali le v Sloveniji, tako jim med letom ni treba plačevati akontacije v tujini, kjer delajo. Države se z konvencijo o dvojni obdavčitvi lahko dogovorijo, da bo delavec migrant davek plačal samo v eni od njih – Avstrija takšno ureditev pri nekaterih sosedah uporablja.
