Tiskane izdaje
Na stotisoče lastnikov stanovanjskih nepremičnin bo za svoje premoženje dobilo veliko višje račune kot zdaj, načrtuje ministrstvo za finance z novim davkom na nepremičnine. Pri tem se moramo vprašati, kdo varuje davčne pravice lastnikov posameznikov, ki niso povezani v interesne skupine.Davčni strokovnjak Boštjan Petauer opozarja, da ima Slovenija med vsemi članicami Evropske unije največji delež lastniških stanovanj.
Ministrstvo za finance podatke o številu stanovanjskih nepremičnin oziroma lastnikov zajema iz zbirk geodetske uprave. Ti kažejo, da ima 522.667 ali 77,5 odstotka lastnikov eno stanovanjsko nepremičnino (oziroma so njeni solastniki), 135.783 ali 20,15 odstotka dve, 12.368 ali 1,8 odstotka lastnikov ima tri nepremičnine, 2883 ali 0,42 odstotka je lastnikov več kot treh stanovanjskih nepremičnin. Podatki, ki jih navaja ministrstvo za finance, torej kažejo, da je v državi 673.701 lastnikov stanovanjskih nepremičnin. Za primerjavo: Slovenija ima danes nekaj več kot 2.059.095 prebivalcev. Seveda, med lastniki stanovanjskih nepremičnin so tudi pravne osebe.
Množica brez pogajalca
Velika skupina državljanov, bodočih zavezancev za novo dajatev, nima svojega predstavnika, ki bi se pogajal z ministrstvom za finance in med zakonodajnim postopkom poskušal doseči nižjo stopnjo obdavčitve njihovega premoženja. Za novo dajatev bodo plačali 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ki jo določa geodetska uprava.
Po izračunih ministrstva bodo lastniki stanovanjskih nepremičnin za novi davek plačali povprečno dvakrat več, kot plačajo zdaj nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Od načrtovanih 386 milijonov evrov novega davka bodo plačali 100 milijonov evrov, je izračunalo ministrstvo.
Osebni izračuni zgroženih lastnikov kažejo, da bodo za novi davek plačali trikrat ali celo štirikrat več. Na primer: lastnik manjšega enosobnega stanovanja Ljubljani, ki mu je geodetska uprava pripisala 112.000 evrov vrednosti, plača zdaj okoli 42 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi če se bo vrednost stanovanja po popravljeni oceni – ki jo bo geodetska uprava izdelala konec septembra – znižala za 15 odstotkov, na 95.200 evrov, bo lastnik po predvideni davčni stopnji plačal 142,80 evra novega davka! Ob takšni prihodnosti lastnikov stanovanjskih nepremičnin pač ni mogoče zanemariti dejstva, da nimajo svojega pogajalca, ki bi v njihovem imenu ugovarjal finančni oblasti.
Gradili so dobesedno z lastnimi rokami
Ministrstvo za finance se prav te dni pogovarja z organiziranimi interesnimi skupinami velikih zavezancev za davek. To sicer ne pomeni, da bodo te svoje zahteve tudi uveljavile, a se bodo zanje vsaj pogajale. Doslej so bili najbolj uspešni predstavniki sindikata kmetov, ki so bili na Zupančičevi ulici 3 tudi včeraj. Gospodarska in obrtno-podjetniška zbornica nista mogli spremeniti izhodišč za zakon, a sta kot interesni skupini vsaj izrazili zahteve svojega članstva. Občine bodo kot interesna skupina pred ministrstvom branile občinske blagajne.
Na stotisoče lastnikov stanovanjskih nepremičnin torej nima svojih zastopnikov, ki bi jih v zakonodajnem postopku branili pred pretiranim bremenom novega davka. To bodo, kot vidimo, drago plačali. Ali koga sploh zanima na stotisoče razdrobljenih posameznikov, ki so odličen bazen za nesramen »davčni ribolov«? Upokojeni davčni svetovalec Boštjan Petauer je eden redkih strokovnjakov za davčno področje, ki so se poglobili v posledice novega nepremičninskega davka za lastnike posameznike, in je med prvimi posvaril pred posledicami načrtovane nove obdavčitve, ki je po višini neprimerljiva s sedanjimi nepremičninskimi dajatvami. »Pri tem je treba upoštevati, da je po podatkih Evropskega statističnega urada prav v Sloveniji največji delež lastnih stanovanjskih nepremičnin v vseh državah Evropske unije, in sicer več kot 80 odstotkov. Te so bile velikokrat zgrajene dobesedno z lastnimi rokami in kaj lahko se zgodi, da bodo tisti z nizkimi prejemki iz davčnih razlogov prisiljeni prodajati hiše, v katerih so živeli 40, 50 let ali več, a jih zaradi visokih davkov ne bodo mogli več vzdrževati,« opozarja Boštjan Petauer tudi v strokovni reviji Davčno-finančna praksa.
Novogoriški spletni uporniki
Visokemu novemu davku se po svoje upirajo tudi neimenovani Novogoričani, ki delujejo po spletu. Za svoj simbol so izbrali rdečo vrtnico – tako kot njihovo mesto – za slogan pa Za pravice meščanov Nove Gorice in nasprotujejo podatkom geodetske uprave o vrednosti nepremičnin. Na pojasnila geodetske uprave o metodologiji za izračun vrednosti nepremičnin malo za šalo in malo zares odgovarjajo: »Zahvaljujemo se vam za odgovor, s katerim pa žal ne moremo biti zadovoljni. Mi o številkah, vi o modelu. Še enkrat vam bomo potrdili, da je model odličen, le rezultati, ki jih daje, so katastrofalni.« O novogoriških upornikih, ki nočejo ostati le molčeči lastniki nepremičnin in plačniki davka, zvemo: »Smo druščina starejših ljudi – mlajši za to nimajo časa – iz Nove Gorice, ki skušamo z zbiranjem podpisov peticij, gnjavažo mestnih svetnikov ter župana s svojimi pismi in udeležbami na lokalnih protestih opozoriti na nepravilnosti, ki nam predvsem grenijo (beri dražijo) življenje.«
Po pojasnilih ministrstva za finance se z izhodišči za novi davek strinjajo tudi stranke iz vladne koalicije Alenke Bratušek, zato namerava ministrstvo predlog zakona o davku na nepremičnine oddati do konca septembra. Za zdaj torej kaže, da številni »mali« lastniki nepremičnin ne morejo pričakovati, da jih bo pred visokim novim davkom rešil parlament, ki so ga izvolili.
