Slabši gospodarski obeti iz Bruslja

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 1,8-odstotno rast, glavna motorja izvoz in zasebna poraba.

čet, 04.02.2016, 11:00; spremenjen: 17:04

Ljubljana − Rast slovenskega gospodarstva se bo v 2016 umirila, v 2017 pa se bo znova pospešila; ob manjši dinamiki izvoza bo tako glavni motor rasti zasebna poraba, ugotavlja evropska komisija v zimski gospodarski napovedi.

V številkah se bo stopnja rasti slovenskega BDP z lanskih 2,5 odstotka letos znižala na 1,8 odstotka, nato pa naj bi se v 2017 zvišala na 2,3 odstotka. Vse omenjene napovedi so sicer za za las nižje kot lani jeseni.

»Eden izmed razlogov za nekoliko nižja gospodarska pričakovanja v Sloveniji so znižane napovedi za večino največjih trgovinskih partneric (Nemčijo, Francijo, Italijo). Sicer pa napoved za Slovenijo, podobno kot jesenska napoved Umarja, predvideva nadaljevanje zmerne gospodarske rasti, ki bo nekoliko nižja od lanske,« so rahlo poslabšane napovedi iz Bruslja pokomentirali na Umarju, ki ga vodi Boštjan Vasle.

GZS: Izvoznike skrbijo naročila

»Previdnejše napovedi evropske komisije pritrjujejo našim jesenskim ocenam in aktualnemu razpoloženju gospodarstva. Kljub previdnemu optimizmu so slovenski izvozniki zaskrbljeni glede prihodnje dinamike naročil,« pa so se na nove napovedi odzvali analitiki na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer poudarjajo, da bo letošnja rast izvoza manjša od lanske.

Ob rasti zasebne porabe nam evropska komisija napoveduje še krepitev zasebnih naložb, predvsem zaradi zgodovinsko visoke stopnje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, naraščajočega povpraševanju in boljših pogojev financiranja. Umar je sicer za letos napovedal 2,3-odstotno gospodarsko rast (to je kar za 0,5 odstotne točke več kot nam zdaj napoveduje evropska komisija) - in na tej predpostavki je zasnovan tudi letošnji državni proračun.

 


Sicer pa bodo v Umarju, kot nam je že v intervjuju konec lanskega decembra povedal direktor Boštjan Vasle, prihodnji mesec objavili revidirano napoved gospodarske rasti za letos.

Komisija zdaj še ocenjuje, da bo Slovenija kljub višjim izdatkom za obvladovanje begunske krize letos znižala javnofinančni primanjkljaj z lanskih 2,9 na 2,4 odstotka BDP. Načrtovanemu cilju, uravnoteženju javnih financ do 2020, naj bi se še bolj približali v 2017, ko naj bi se primanjkljaj, zahvaljujoč tudi nekaj višji gospodarski rasti, znižal na 1,9 odstotka BDP.

Slovenija naj bi tako z nižjimi primanjkljaji in z nadaljevanjem zmerne gospodarske rasti za malenkost znižala tudi zdaj že zelo visok delež javnega dolga v BDP, in sicer z letošnjih 83,5 odstotka BDP pod 80 odstotkov v letih 2016 in 2017.

Nižja napoved tudi evrsko območje

Evropska komisija je zaradi povečanih tveganj pričakovano znižala tudi gospodarske napovedi za evroobmočje za letošnje leto na 1,6 odstotka. Glavni razlogi za manjši gospodarski optimizem so upočasnitev rasti v razvijajočih gospodarstvih, ohlajanje kitajskega gospodarstva in geopolitične negotovosti in tveganja, kot so terorizem, povečani migrantski tokovi in pa negotovost glede prihodnosti schengenskega sistema itd.

Prijavi sovražni govor