Zaslužki korporativne Kitajske v prvem polletju

S pomočjo državnih investicij v infrastrukturo in z rastjo cen osnovnih surovin in cen nepremičnin je čisti dobiček kitajskih podjetij v prvem polletju 2017 glede na enako lansko obdobje zrasel za 16 odstotkov. Podjetja, za katera je moč podatke primerjati z letom 2016, so letos v prvem polletju pridobila 210 milijard, po štiri-odstotnem padcu leto pred tem.

Tako je v letošnjem prvem polletju PetroChina, kitajski največji proizvajalec nafte in plina, s pomočjo rasti cen osnovnih surovin na svetovnih trgih, pridobil 1,62 milijarde evrov čistega dobička. Omenjen poslovni izid je za kar 1,4 milijarde evrov presegel lastne projekcije podjetja.

Tudi jeklarjem ni bilo hudega, saj so zaradi omejevanja kapacitet na Kitajskem narasle cene jekla. Tako je Baoshan Iron & Steel zabeležil 65-odstotno povišanje čistega dobička oziroma je letos zaslužil 0,79 milijarde evrov v prvih šestih mesecih. Višje cene na trgu so koristile tudi dobaviteljem premoga. China Shenhua Energy, največji proizvajalec premoga v državi, je zabeležil medletno 142,9-odstotno rast čistega dobička. Po vseh teh rasteh ne preseneča, da sodeč po anketi med tisoč kitajskimi podjetji za največjo skrb v 2018 velja ravno padec cen osnovnih surovin.

Globalno okrevanje v tovorni industriji je prineslo tudi veter v jadra kitajskim ladjarskim družbam. Državni Cosco Shipping Holdings je zabeležil 240 milijonov evrov čistega dobička. Pozitiven cikel se je razlil tudi med pristaniške operaterje, vključno z državnim China Merchants Port Holdings. Prihodki tega operaterja so v prvega polletja zrasli za pet odstotnih točk na 0,52 milijarde hongkonških dolarjev, čisti dobiček pa za 86 odstotkov na 400 milijonov hongkonških dolarjev.

Drugi sektorji v veliki meri dolgujejo politikam iz Pekinga. Tako je državni gradbenik China State Construction Engineering dosegel rast nad desetimi odstotki tako pri prihodkih kot pri čistem dobičku in sicer na 66,93 milijarde evrov in na 2,30 milijarde evrov, zahvaljujoč rastočim infrastrukturnim naročilom z državo garancijo.

Kitajska je tako za prvo letošnje polletje potrdila 6,9-odstotno rast BDP, vendar pa vse ni tako rožnato. Ameriška bonitetna agencija S&P je znižala oceno kitajskih obveznic za eno stopnjo, sklicujoč se na rast ekonomskih in finančnih tveganj zaradi dolgotrajne in močne rasti zadolževanja. Nižanje bonitetne ocene iz AA- na A+ pa je drugo letos s strani ameriških bonitetnih agencij. Moody's je zaradi podobnih bojazni znižal oceno na kitajski javni dolg že maja letos.

Napori Pekinga, da okrepi ekonomijo, naj bi bili delno namenjeni prikazu prosperitete kongresom Komunistične partije, kjer bodo volili nove voditelje za prihodnje petletno obdobje. Po končanem dogodku lahko pričakujemo, da bo vlada znižala svoje stimulativne ukrepe za stopnjo ali dve.

Hkrati pa lahko pričakujemo, da spust teh stimulativnih ukrepov ne bo zelo dramatičen ali kaj prida dolgoročen, saj centralna oblast obenem tudi uresničuje svoj strateški cilj preselitve 300 milijonov ljudi. Do leta 2026 nameravajo s podeželja v mesta preseliti 300 milijonov ljudi, saj so gosta urbana središča gonilo gospodarske rasti.