Tiskane izdaje
Ljubljana – V zavarovalnicah, sicer tekmicah pri pridobivanju zavarovancev, so složno nastopili proti spremembam zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Moti jih, da namesto prepotrebnih rešitev prinaša nov davek in številna vprašanja.
Namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi plačevali nadomestilo, ki pa ni nič drugega kot davek, opozarjajo zavarovalničarji. Če bodo začrtane spremembe obveljale, bodo, pravijo, ljudje na slabšem. Zakon po njihovem ne rešuje najhujših problemov, predvsem pa mu manjkajo konkretni izračuni o finančnih učinkih na javno zdravstvo.
»Ne zasleduje niti prioritet, ki si jih je na področju zdravstva zadala koalicija – dostopnega, kakovostnega in učinkovitega zdravstva,« so si edini predstavniki zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Zato so v Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) na predlog zakona podali številne pripombe. Navajajo, da se zavzemajo za zdravstveno reformo, ki bi morala biti celovita in jasna, to pa predlagana ni.
Brez podatkov ni prihrankov
Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne, pravi, da ministrstvo za zdravje sistem rešuje z denarjem namesto z organizacijskimi pristopi. Predlog zakona predvideva ukinitev dopolnilnega zavarovanja, a tega po Mikelnovih besedah v nobeni točki ne ureja. Tako na primer ni določeno prehodno obdobje plačevanja storitev, odprta pa so še številna druga vprašanja.
»Obljubljanje nižjih stroškov za storitve osemdesetim odstotkom prebivalstva je morda res všečno, a ne daje odgovorov na to, koliko prej bodo prišli na vrsto pri zdravniku in kako bodo obravnavani,« pravi Mikeln. In dodaja, da zavarovalnicam ves čas očitajo visoke obratovalne stroške, ne vemo pa, koliko bo stal sistem pobiranja nove dajatve.
Razmerje med številom zavarovancev in premijah.
Gabrijel Škof, prvi človek Adriatica Slovenice, opozarja, da zakon negativno posega tudi v materialni status upokojencev in razvoj dodatnih pokojninskih zavarovanj. Varčevanje za jesen življenja tako po njegovem ne bo več smiselno: »Zakon je mogoče razumeti tako, da se bodo rente vštevale v osnovo, od katere bomo plačevali višje nadomestilo za zdravstvene storitve.«
Po njegovih besedah je to v nasprotju z dosedanjimi prizadevanji vlad, ki so z davčno politiko spodbujale varčevanje po pokojninskih načrtih. Izpostavil je še, da bo imel Zpiz zaradi prenosa daljših bolniških odsotnosti z dela iz ZZZS dodatnih sto milijonov evrov več stroškov.
Zapostavljena
Predlog zakona namreč po njenem ne ureja področja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, po javnih predstavitvah sodeč pa zakonodajalec pričakuje, da se bodo ta zavarovanja razvila samoiniciativno. A kot opozarja, je osnovni pogoj za razvoj zdravstvenih zavarovanj in dodatne ponudbe na trgu jasna opredelitev, kaj lahko ljudje pričakujejo iz javnega sistema, torej kakšni bodo t. i. standardi in pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Namesto teh pa smo po mnenju zavarovalničarjev dobili le slab zakonski predlog, ki ne predvideva spodbujanja zasebne iniciative. Ta pa je po mnenju Berk Skokove nujna za skrajševanje čakalnih vrst v javnem sistemu in njegovo razbremenitev.
