Zavarovalnice krepijo gospodarstvo in socialo

Ljubljana – Čeprav je bilo leto 2015 za slovenski zavarovalniški trg in njegove akterje dobro leto, Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, opozarja: »Naša dolžnost je, da razmišljamo predvsem o prihodnosti. Zavarovalništvo je pomemben del finančnega sistema, ne samo kot kumulator sredstev in pridobitna dejavnost, temveč kot dejavnost, ki pomembno vpliva na socialno varnost posameznika.«

Kakor potrjujejo zbrani podatki v letnem biltenu Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) za leto 2015, so slovenske zavarovalnice oziroma članice SZZ poslovale zelo pozitivno, imele zdrave kapitalske presežke, ki zagotavljajo izplačilo škod v prihodnje.

Na slovenskem zavarovalnem trgu zdaj posluje 15 zavarovalnic, dve pozavarovalnici in tri pokojninske družbe s sedežem v Sloveniji, šest podružnic tujih zavarovalnic in še dva nadzorovanca AZN (Jedrski pool, GIZ, SZZ – Škodni sklad in Odškodninski urad) in Sklad obrtnikov in podjetnikov. Slovenske zavarovalnice so lani zbrale za dobrih 1,9 milijarde evrov obračunane zavarovalne premije, kakor kaže preglednica.

Pomemben prispevek k rasti

Prispevek slovenskega zavarovalništva k rasti gospodarstva je pomemben ali kot navajajo v zavarovalniškem biltenu: »Slovensko zavarovalništvo pod okriljem SZZ predstavlja pomemben gospodarski segment s 5,8-odstotnim deležem v BDP, ki v državno blagajno prispeva več kot 67 milijonov evrov davka od prometa zavarovalnih poslov. Z naložbami podpira gospodarstvo, saj veliko vlaga tako v zemljišča in zgradbe kot v finančne naložbe. Lani je znesek tovrstnih naložb članic SZZ presegel 5,6 milijarde evrov.

Ob vsem tem ne smemo zanemariti niti življenjskih zavarovanj, pri katerih so zavarovalnice izkazovale več kot 1,2 milijarde evrov sredstev v naložbah v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje. Z upoštevanjem velikosti BDP pomeni poslovanje članic SZZ velik prispevek k razvoju in rasti slovenskega gospodarstva.«

Seveda še naprej ostaja vodilna med zavarovalnicami na slovenskem trgu Zavarovalnica Triglav z 29,6-odstotnim deležem, pri zdravstvenih zavarovanjih je vodilna zavarovalnica Vzajemna, na pozavarovalnem trgu je s 56,5-odstotnim deležem največja Pozavarovalnica Sava.

Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo

Največjo rast med članicami SZZ je lani imela Modra zavarovalnica, 23,5-odstotno pri življenjskih zavarovanjih, najvišjo rast pri premoženjskih pa je imela zavarovalnica Ergo z 32,5-odstotnim povečanjem. Čeprav je slovenski trg majhen, se na njem gnete tudi nekaj sto tujih zavarovalnic ali bi si to vsaj želelo.

Pomen zavarovanj

Tudi direktorica SZZ Maja Krumberger v svojem uvodniku zavarovalniškega biltena opozarja, da je treba upoštevati, da »bo država ob predvidenih demografskih spremembah, zaradi katerih se napovedujejo čedalje starejša populacija, vse manj aktivnega prebivalstva in vse daljša življenjska doba, čedalje težje v celoti zagotavljala socialno varnost posameznika. In tu so priložnosti zavarovalnega trga, do njih pa je treba priti ne le z nastopom na trgu, temveč tudi s tesnim sodelovanjem z državo ter z razumevanjem prepletenosti javnega in komercialnega dela zagotavljanja socialne varnosti posameznika.«

Pomena zavarovalniške vpetosti v socialno področje se zaveda tudi del politike, saj je na širši, ekonomski in socialni pomen zavarovalništva na letošnjih zavarovalniških dnevih opozoril tudi zdaj že nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Takrat je med drugim poudaril, da več zavarovanih državljanov pomeni manj potrebnih socialnih transferov države.

Zavarovalničarji se zavedajo te svoje vloge, čeprav jih akterji politično-pravnega okolja, kot so pripravljavci zdravstvene reforme, pri tem vedno ne upoštevajo dovolj resno ali sploh ne. Na omenjenih zavarovalniških dnevih, kjer so govorili tudi o pomenu dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ni bilo nikogar z zdravstvenega ministrstva; seveda niti ministrice ne.

»Socialna« zavarovanja ali kako je treba misliti na jutri

Med »socialna« zavarovanja lahko štejemo tako dodatna pokojninska zavarovanja kakor tudi dopolnilna zdravstvena zavarovanja. V SZZ poudarjajo pomen tako dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj kakor tudi pokojninskih. A tudi na to, da se za ta zavarovanja, ki so pomemben del slovenskega zavarovalnega trga, njihovi predpisi pogosto spreminjajo.

Med zadnje večje spremembe na področju pokojninskih zavarovanj gotovo spada uvedba skladov življenjskih ciklov, ki jih je večina ponudnikov dodatnih pokojninskih zavarovanj začela izvajati v začetku tega leta. Slovensko zavarovalno združenje pa je tudi sodelovalo pri pripravi bele knjige o pokojninskih zavarovanjih, ki jo je ministrstvo za delo (MDDSZ) objavilo aprila letos.

Za več sodelovanja

Več sodelovanja med zavarovalniško industrijo in ministrstvi pa še vedno ni bilo pri vzpostavitvi ureditve zdravstvenih zavarovanj. Slovensko zavarovalno združenje: »Ministrstvo za zdravje (MZ) je lani pripravilo strateška izhodišča in izdelalo analizo zdravstvenega sistema, v okviru katere je bila opravljena tudi presoja smiselnosti prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tega ministrstvo za zdravje ne zavrača, temveč predlaga nekatere popravke.

SZZ je imelo v zvezi s tem možnost izraziti stališče, toda končna odločitev države glede prihodnje ureditve še ni bila sprejeta. Po drugi strani je Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani s sodelovanjem s SZZ pripravila projekt prenove gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva, v katerem je predlagala pripravo dveh zdravstvenih košaric, a ustreznega odziva MZ na ta predlog ni bilo.«

Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo

Kljub ugotovitvam analize WHO, ki ne predlaga ukinitve tega dela poslovanja zavarovalnic, temveč korekcije, je vlada v Nacionalnem reformnem programu za leti 2016/2017 v poglavju Zdravje ljudi kot prvo nalogo navedla preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno dajatev. Konkretnih rešitev še ni, treba pa je poudariti, da gre za obseg posla, ki dosega 470 milijonov evrov letne premije. Gre za kratkoročen ukrep. Kratkoročne rešitve pa niso strateške. Treba je upoštevati demografske spremembe, starajoče se prebivalstvo, dolgoživost, medicinsko inflacijo, ki ni stvar jutrišnjega dne, temveč že današnjega.«

Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice, pa poudarja: »Zavarovalnice smo pomemben gospodarsko-socialni partner države, pokazalo se je, da tudi finančni stabilizator v času ekonomske krize. Žal še vedno opažamo, da so odločitve o razvoju gospodarskega in socialnega sistema vse preveč povezane s kratkoročnimi politično všečnimi obljubami, ki nimajo osnove niti v preprostih matematičnih izračunih in so dolgoročno nevzdržne. Žal pa bomo to nevzdržnost najbolj občutili prebivalci Slovenije.«