Tiskane izdaje
Ljubljana – »Za zavarovalnice je najpomembneje, da razumejo Solventost 2, jo pričnejo uporabljati in morebiti naredijo tudi napake. Vsekakor pa je potreben dialog z regulatorji. Sicer bomo vrgli stran veliko časa, veliko denarja, veliko priložnosti,« je včeraj na konferenci o izzivih, ki zavarovalnice čakajo ob začetku izvajanja novih pravil, povedal Alberto Minali, glavni finančnik v zavarovalnici Generali.
Solventnost 2 je nov regulatorni okvir, na katerega se zavarovalnice pripravljajo že nekaj let, veljati pa bo začel 1. januarja 2016. Njegova glavna značilnost je tesna povezanost ocenjevanja tveganja, ki jih zavarovalnica prevzeme pri posameznih poslih, produktih ali naložbah, z zahtevo po potrebnem obsegu delniškega kapitala.
Izboljšati varnost imetnikov zavarovalnih polic
»To je miselni obrat, največja sprememba, ki se naši dejavnosti obeta od začetka regulacije zavarovalnic v Evropi,« je ocenil Sergej Simoniti, direktor Agencije za zavarovalni nadzor. Slovenski regulator je imel očitno srečno roko pri pri izbiri teme in termina konference, saj se je je udeležilo kar 250 finančnikov iz Slovenije, sosednjih in tudi drugih evropskih držav.
Ena od ključnih sprememb, ki jo bodo morale zavarovalnice že čez štiri mesece uvesti v prakso, je vključevanje vseh tveganj v ceno posamičnih zavarovalniških produktov. Regulatorji zavarovalniškega trga želijo na ta način doseči, da se morebitne izgube od morebitnih »problematičnih« produktov znotraj zavarovalnic ne bi prelivale k »zdravim«, na ta način pa bi izboljšali predvsem varnost imetnikov zavarovalnih polic.
»To je pomembna sprememba, saj bo po novem relativna cena za zavarovalniški produkt morala biti oblikovana v skladu s prevzetimi tveganji, glede na tveganja pa bo določena tudi relativna višina kapitala, ki ga bo morala zagotoviti zavarovalnica,« je povedal Paul Sharma, zdaj direktor v svetovalni družbi Alvarez & Marsal, sicer pa avtor tako imenovanega Sharmovega poročila iz leta 2002, ki je sprožilo oblikovanje sprememb v zavarovalniški regulativi, ki jih poznamo kot Solventnost 2.
Tvegan preskok s starega na nov regulatorni režim
Prav praktični vidiki uveljavljanja novih določil povzročajo zavarovalničarjem največ sivih las. »Z vsebinskimi, organizacijskimi in tehničnimi pripravami na Solventnost 2 se v zavarovalnici Generali ukvarja več delovnih skupin, ki so doslej pripravile že za 30.000 strani različnih poročil. Mislim, da v hiši ni človeka, ki bi vse to prebral!« je bil jasen in hkrati kritičen Minali.
Dodal je: »Solvenost 2 pozdravljamo, ker nam daje dobro priložnost, da bolje razumemo, kaj imamo v knjigah in kakšna so s tem povezana tveganja. Ni pa enostavno povezati ocenjevanja potrebnega kapitala z dnevnim določanjem cen produktov, ki morajo seveda vsebovati stroške kapitala. Skrbi me koristnost komplesnega modela, ki ga razvijamo in ki zahteva veliko vlaganj v tehnološkem, človeškem in tudi v finančnem smislu.«
Sharma se je strinjal, da je morebitni razkorak med teoretično oblikovanimi pravili in njihovo implementacijo v praksi lahko razlog za težave. »Preskok od starega regulatornega režima na novega je vsekakor veliko tveganje, ne glede na to, kako dober je novi nabor pravil,« je menil.
Predvidena dolga prehodna obdobja
Da uvajanje Solvenosti 2 ni enostavno, se zavedajo tudi regulatorji trga. Gabriel Bernardino, predsednik evropskega združenja evropskih zavarovalnic EIOPA, je ocenil, na največ težav pričakujejo v letih 2016 in 2017. Hkrati pa je menil, da 1. januar 2016 ne bi smel prinesti takega šoka, saj se na novo modele vrednotenja naložb in tveganj zavarovalnice pripravljajo že nekaj let.
Na nekaterih področjih, kjer so zavarovalnice pravila Solventnost 2 najbolj kritizirale, pa so predvidena razmeroma dolga prehodna obdobja ali pa celo manjše spremembe. Pri življenjskih zavarovanj bodo na primer zavarovalnice imele na voljo 16-letno prehodno obdobje, da prilagodijo strukturo naložb, vendar pri novih zavarovanjih tega tipa prilagajanje Solventosti 2 pomeni, da so zaradi višjih kapitalskih zahtev cenovno manj ugodna za vlagatelje.
Stranke slabše poznajo hibridne produkte
»Mi smo recimo prenehali prodajati produkte z zagotovljenim minimalnim donosom in jih nadomestili z nekaterimi hibridnimi produkti. Vendar je s tem problem, saj jih tako prodajno osebje kot stranke slabše poznajo,« je povedal Minali iz Generalija.
Drug pomemben problem so omejitve, s katerimi se zavarovalncie sedaj soočajo pri vlaganju v infrastruturni in podjetniški sektor. »EIOPA je glede tega oblikovala priporočila glede karakteristk za infrastrukturne projekte, ki bi jih ti morali izpolnjevati, da bi zavarovalnice lahko vanje vlagale. Konec meseca jih bomo posredovali evropski komisiji,« je povedal Bernardino.
