Zavezancev za davek na veliko premoženje dvajsetkrat več

Odločbe o odmeri nove dajatve bodo dobili lastniki, ki premorejo več kot 500.000 evrov nepremičnega premoženja.

Objavljeno
07. januar 2013 22.24
Portoroz, obala, nepremicnine, parcele, hise, vikendi
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Zavezancev bo pri letošnji odmeri več kot lani, a obdavčitev za stanovanjske nepremičnine bo polovico nižja. Takšna so nova izhodišča za davek na veliko premoženje, ki se zdaj začne pri 500.000 evrih nepremične lastnine istega lastnika.

Po pojasnilih davčne uprave bo do konca 31. maja odločbe o odmeri nove dajatve dobilo okoli 5700 lastnikov, ki po podatkih iz evidence nepremičnin pri geodetski upravi premorejo več kot 500.000 evrov nepremičnega premoženja, ki ga ne uporabljajo v poslovne namene in niti ne služi javnemu namenom. Davčna uprava bo podatke o lastnikih še preverila. »Davčna osnova je seštevek posplošenih tržnih vrednosti vseh obdavčljivih nepremičnin istega lastnika, kakršne so veljale 1. januarja 2013,« dodajajo v generalnem davčnem uradu. Lastniki nepremičnine lahko do 15. februarja spremenijo podatke, ki vplivajo na letošnjo odmero.

Davčna uprava bo tokrat drugič odmerila davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Prvotna, komaj pol leta veljavna pravila za odmero te začasne krizne dajatve niso zdržala dolgo, saj jih je državni zbor decembra že spremenil, kot so predlagale poslanske skupine vladnih strank. Zakonodajalec je od 1. januarja 2013 za polovico znižal prag za vstop med zavezance, tako da se obdavčitev zdaj začne pri 500.000 evrih nepremičnega premoženja istega lastnika. Hkrati je začela veljati nižja stopnja obdavčitve za stanovanjske nepremičnine: letos bo znašala 0,25 odstotka za premoženje od 500.000 evrov do dva milijona evrov, za večje vrednosti stanovanjskih nepremičnin 0,5 odstotka.

Na primer: v novogradnji na območju Ljubljane Vila Rožna dolina novo mejo za obdavčitev s ceno skoraj 576.000 evrov preseže prodano štirisobno stanovanje s skupno površino 201 kvadratni meter, če ga lastnik ne bo uporabljal za poslovne namene, zaradi katerih bo iz obdavčitve izvzeto. Pri obdavčljivih nepremičninah, ki ne štejejo za stanovanjske, bo davčna stopnja 0,5-odstotna za vrednosti do dveh milijonov evrov, za višje bo znašala en odstotek.

Iz obdavčitve je še vedno izvzeto premoženje večje vrednosti, ki ga lastniki uporabljajo v poslovne namene, naštete v 60. členu zakona o izvrševanju proračunov, in nepremičnine, ki služijo javnemu namenu. Iz obdavčitve od 1. januarja niso več – kot so bile lani pri prvi odmeri – izvzete nepremičnine večje vrednosti, ki jih za najemnino oddajajo fizične osebe, posamezniki brez dejavnosti. Teh zakon za uravnoteženje javnih financ niti do 31. decembra lani ni izrecno izločal iz obdavčitve, a se je davčna uprava ravnala po navodilih ministrstva za finance, po katerih so bile iz obdavčitve izvzete nepremičnine, ki so jih lastniki oddajali v »odplačni najem«. Danes v davčni upravi na vprašanje, zakaj ta izjema ne velja več, odgovarjajo: ker med neobdavčljivimi izjemami v 60. členu zakona o izvrševanju proračuna ni omenjeno premoženja velike vrednosti, ki ga fizične osebe oddajajo v najem.

Davčna uprava je krizni nepremičninski davek prvič odmerila lani jeseni za drugo polletje leta 2012: najprej je septembra zavezancem z 224 odločbami odmerila 1,239 milijona evrov, oktobra pa z 22 odločbami še 200.358,83 evra davka. Začasno dajatev je 31. maja lani uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ, pomembne popravke pa decembra zakon o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014.