Zavezanec z najvišjimi obrestmi je lepo poskrbel za proračun

Cedularna obdavčitev: Furs je pri odmeri za leto 2013 najemnine prvič obdavčil po novem načelu. Najvišje obresti okoli 400 tisočakov.

Objavljeno
30. september 2014 19.55
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Od obresti je mogoče lepo živeti, če je le glavnica dovolj velika. Po podatkih finančne uprave je na vrhu zavezancev s tem davčnim virom prejemnik 407.273,04 evra obresti. Lepo je poskrbel tudi za javne finance: finančna uprava mu je za leto 2013 odmerila 101.568,26 evra dohodnine.

Cedularna obdavčitev z dohodnino velja za štiri skupine dohodkov: obresti, kapitalske dobičke, dividende in dohodke iz oddajanja premoženja v najem. Pri teh davčnih virih finančna uprava (Furs) odmeri 25-odstotni dokončni davek, zato jih zavezancem ni treba vključiti v letno davčno napoved. Obdavčitev po tem sistemu od 1. januarja 2006 ureja zakon o dohodnini.

Za najemnine in druge dohodke iz oddajanja premoženja v najem velja cedularna obdavčitev od 1. januarja 2013, tako da je finančna uprava pri tem viru prvič opravila odmero za preteklo leto po novem načelu. Splošna stopnja obdavčitve je 25-odstotna, le pri kapitalskih dobičkih se postopno znižuje vsakih pet let lastništva. Ob uvedbi leta 2006 je bila predpisana 20-odstotna splošna stopnja obdavčitve in prehodna 15-odstotna za obresti. Sedanjo stopnjo je uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ. Hkrati so se pri najemninah občutno znižali priznani, normirani stroški, s 40 na 10 odstotkov. Zavezancem z dohodki iz dividend davčne napovedi ni treba oddati. Pri obrestih, ki jih izplačajo banke iz Slovenije in z območja Evropske unije, velja 1000 evrov olajšave, ki jih davčna uprava sama izloči iz obdavčitve. Zavezancem z nižjim zneskom obresti napovedi ni treba oddati.

Finančna uprava je dohodnino na obresti za leto 2013 odmerila 57.637 zavezancem: njihova skupna davčna osnova je znašala 167,429 milijona evrov, odmerjena dohodnina 27,393 milijona evrov. »Povprečni znesek dohodnine na zavezanca tako znaša 498,02 evra,« dodajajo v finančni upravi. Statistika o odmeri za preteklo leto kaže še, da je imelo 26.283 zavezancev lani več kot dva tisoč evrov dohodkov iz obresti, pri 9111 zavezancih so dohodki presegli štiri tisoč evrov, pri 1891 zavezancih več kot deset tisoč evrov in pri 543 zavezancih več kot dvajset tisoč evrov obresti. Zavezanci, ki so se z izplačanimi obrestmi uvrstili med deset največjih zavezancev, občutno odstopajo od povprečja: pri njih se zneski obresti gibljejo od 407.273 evrov do 167.094 evrov, kar za javne finance pomeni od 101.568 do 41.524 evrov dohodnine.

Skromni kapitalski dobički

Znesek davka, ki so ga za leto 2013 skupaj plačali lastniki nepremičnin in drugega premoženja, ki ga oddajajo v najem, je skoraj za polovico nižji od dohodnine na obresti. Finančna uprava je za preteklo leto odmerne odločbe izdala 30.400 zavezancem (glej tabelo). Na statistiko o tem davčnem viru je pomembno vplivala sprememba predpisov, poudarjajo v generalnem finančnem uradu: »Podatki o napovedih pred letom 2010 in po letu 2010 niso povsem primerljivi zaradi spremembe zakonodaje. Pred letom 2010 so morali napovedi oddati tudi vsi zavezanci, ki imeli dohodek iz oddajanja skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah, na primer za hišniška stanovanja.« Od leta 2010 pa je dolžan upravnik večstanovanjske stavbe v imenu lastnika in v njegovo breme izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine. »Zato se je število napovedi za leto 2010 v primerjavi z letom 2009 precej zmanjšalo,« dodajajo v finančni upravi.

Finančna uprava še ni zaključila odmere dohodnine za kapitalske dobičke iz leta 2013. Doslej je izdala 13.400 odločb zavezancem, ki so lani prodali vrednostne papirje, druge kapitalske deleže ali investicijske kupone. Med njimi je bilo 3853 odločb z dobičkom in 9547 z izgubo, poleg tega je 1366 zavezancem sporočila, da je ugotovljeni davek znašal manj kot 10 evrov. Pri zavezancih, ki so kapital prodali z dobičkom, je davčna osnova znašala 27,78 milijona evrov, dobili so račun za 5,512 milijona evrov dohodnine. Pri kapitalskih dobičkih je dobiček in izgubo mogoče pobotati.

S kapitalom je povezana še ena dajatev – davek na dobiček od prodaje izvedenih finančnih instrumentov. Doslej je finančna uprava izdala 530 odločb, le pri 40 je ugotovila dobiček, pri 490 je trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti prineslo izgubo. Primerno skromna je bila davčna osnova, ki je znašala 127.099 evrov, in dohodnina za to skupino zavezancev, ki je znašala 44.372 evrov.

Drugi sveženj odločb za kapitalske dobičke in izvedene finančne instrumente namerava finančna uprava izdati konec oktobra.