Tiskane izdaje
Ljubljana - Od velikega vladnega posveta o pomenu delavskega lastništva je minil dober mesec. V tem kratkem času se niso zgodili zgodovinski delavski odkupi, ustanovile nove delavske zadruge, ki bi, na primer, prevzele del svojega podjetja.
A kljub temu se uresničuje obljuba premiera Mira Cerarja: namen vlade, podpreti prizadevanja za več ekonomske demokracije, je resen. Dal je krila vsem, ki si za tovrstno, pri nas skoraj izginulo solastništvo, prizadevajo na različnih »bojnih poljih« in sodobnih sodelovalnih (»coworking«) in podobnih platformah. Državni sekretar Tadej Slapnik, ki ta vladni strateški projekt vodi, napoveduje, da se bo vladna projektna skupina že prihodnji mesec preoblikovala v vladni strateški svet, ki ga bosta vodila minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak. Strateški svet bo sicer še naprej deloval v vladnem projektu za spodbujanje socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije, ki ga sam vodi.
Skupine znotraj tega projekta se pospešeno sestajajo ter snujejo zakonska in druga orodja, ki bi omogočila delavske »prevzeme« ali ustanavljanje sodobnih zadrug, socialnih podjetij in palete drugih podobnih praks, ki se v pokriznem času in času različnih prodaj podjetij ponekod kažejo kot zelo primerne. In potem, ker še ni zakonskih in finančnih podpor, tako kot Novi Novoles ali Novi Armal, propadejo. Da bi to slabo prakso preprečili, računajo, da bo s sprejetjem različnih zakonskih in drugih podpornih okolij drugače. Dobro izkušnjo, kaj pomeni delavsko lastništvo podjetja v krizi potrjuje mednarodno uspešni Domel, s pozitivno zgodbo se ponaša tudi družba Datalab, ki je v krizi, ko so jo banke pustile na cedilu, preživela zaradi zaupanja zaposlenih solastnikov.
Delavski odkupi kot alternativa privatizaciji
Marca letos je vladna projektna skupina za ekonomsko demokracijo poslala pripravljavcem strategije upravljanja državnega premoženja pobudo, da bi kot alternativno možnost v prihodnjih privatizacijah in prodajah podjetij, ki jih bo strategija opredelila, vključili tudi možnost delavskih in delavsko-zadružniških odkupov. Tadej Slapnik pravi, da to s pripravljavci strategije še usklajujejo. Z ministrstva za finance, kjer nad strategijo bedi državni sekretar Metod Dragonja, so na kratko sporočili: »Zadeva je predmet proučevanj in konkretnih pojasnil še ni mogoče dati.«
A že na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) z ministrom Zdravkom Počivalškom so videti bolj odprti tudi za te možnosti. Na MGRT pravijo: »O strategiji upravljanja kapitalskih naložb smo že podali mnenje in pripombe o možnostih za obsežnejšo uporabo morebitnega alternativnega modela privatizacije državnih naložb in njegovo vključitev v strateški dokument ter opredelitev ukrepov za razvoj ekonomske demokracije tudi v okviru "tekočega" upravljanja državnih naložb prek SDH.«
Na ministrstvu za finance so naša vprašanja, ali že pripravljajo kakšne možnosti, ki bi spodbudile ali olajšale ali sploh omogočile, da bi podjetja odkupili (tudi v postopkih prodaje v SDH in DUTB) zaposleni kot zainteresirane skupine, preprosto spregledali. Zato pa se na ministrstvu za gospodarstvo lahko pohvalijo: »Načrtujemo pripravo oziroma sodelovanje pri pripravi oziroma podajanju ustreznega mnenja o noveli zakona o DUTB oziroma pri smernicah delovanja DUTB, zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, zakona o udeležbi delavcev pri dobičku ter zakona o poroštvu RS za spodbujanje delavskih prevzemov. V načrtu so tudi spremembe stečajne zakonodaje, kjer naj se upošteva prednajemna in predkupna pravica za delavske prevzeme.«
Tudi po razviti Evropi, kjer je lastništvo v rokah zaposlenih v velikih družbah vredno več kot 300 milijard evrov, ni vse idealno. Marc Mathieu, generalni sekretar Evropskega združenja lastništva zaposlenih (Efes), je kritičen do nekaterih držav, ki so v času krize precej zmanjšale podpore in olajšave za te solastniške sheme (različne davčno ugodno podprte delitve dobička). Takšnih slabih signalov ni dala samo Grčija, Irska, ampak tudi Danska, Nizozemska in celo temu lastništvu tradicionalno naklonjena Francija. A po drugi strani so se zaradi politične naklonjenosti tem praksam različne takšne spodbude zelo okrepile predvsem v Veliki Britaniji, Španiji, na Madžarskem in tudi v Avstriji. Mathieu poudarja: demokratizacija delavskega solastništva je ključni element okrevanja in investicija v prihodnost.
Tudi stroka prizadevanja vlade in vseh vključenih nevladnih skupin, ki si prizadevajo za več ekonomske demokracije, podpira. Dr. Aleksandra Kanjuo - Mrčela s Fakultete za družbene vede pravi: »Ekonomska demokratizacija je proces prerazporeditve ekonomske moči - pravičnejše razdelitve ekonomskih virov in prerazdelitve pravic odločanja o pomembnih ekonomskih vprašanjih. Tako kot politična demokratizacija je tudi ekonomska dolgotrajen in zahteven projekt. Čas, ko se globalno sprašujemo o ustreznosti sedanje ekonomske ureditve, je mogoče ugoden za ponovni poskus afirmiranja idej - kot so močnejša podpora delavskemu lastništvu in zadružništvu. Z veseljem sprejemam vladno podporo krepitve ekonomske demokracije, ki so jo podprli tudi socialni partnerji.«
Vladna skupina že pripravlja ključne ukrepe
Tadej Slapnik, državni sekretar, odgovoren za vladni strateški projekt za spodbujanja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije v kabinetu vlade, pravi: »Vladna projektna skupina za ekonomsko demokracijo pripravlja ključne ukrepe za napredek in nadaljnji razvoj ekonomske demokracije v Sloveniji s spodbujanjem sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij, udeležbo delavcev pri dobičku.
In to s širitvijo notranjega lastništva zaposlenih in spodbujanjem delavskih prevzemov podjetij tako z delavskim delničarstvom kot delavskim zadružništvom. Projektna skupina bo z namenom spodbuditi in praktično omogočiti delavske prevzeme podjetij pripravila predloge k predlogu novele zakona o slabi banki (ZUKBS), ki jo pripravlja ministrstvo za finance, s katerimi bomo zaposlenim v podjetjih, ki jih prodaja slaba banka, omogočili pozitivno diskriminacijo v postopkih prodaje podjetja ali nekdanjega premoženja podjetja.
V sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravljamo državno poroštveno shemo za delavske prevzeme, ki je eden ključnih prvih pogojev za uspešne delavske prevzeme podjetij pri nas. Pripravili pa bomo tudi poseben zakon o spodbujanju delavskih prevzemov podjetij. Pripravili bomo tudi predloge noveliranja »insolvenčne zakonodaje«, v katerih bomo zaposlenim ali bivšim zaposlenim zagotovili prednajemno in predkupno pravico v insolvenčnih postopkih. Pripravili smo tudi predlog alternativnega modela privatizacije podjetij v državni lasti z delavskimi odkupi, ki ga s pripravljavci strategije upravljanja kapitalskih naložb države še usklajujemo.«
Ustanoviti sklada za zadružne in delavske prevzeme
Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, o tem, kaj bi morali v Sloveniji razmisliti in narediti, da bi vzpostavili pogoje za delavsko in zadružniško podjetništvo, pravi: »Za delavsko lastništvo se težko odločijo zaposleni, ki imajo minimalne plače ali pa celo ne prejemajo plač več mesecev. Očitno bi morali spremeniti zakonske rešitve o stečajih in omogočiti tisto, kar je bilo v Argentini mogoče že pred več kot desetletjem! Iz stečajne mase bi bilo nujno treba zagotoviti prednostno pravico zaposlenih za celotno maso zaostalih plač kakor tudi drugih stroškov dela. Gotovo pa bi bilo treba zagotoviti sklad za zadružne oziroma delavske prevzeme, saj je to racionalni način zniževanja stroškov države za tiste, ki si zaradi izgube delovnih mest s socialnimi pomočmi ne morejo prav dolgo zagotavljati človeka vredno življenje!«
Za več sodobne delavske participacije
Mato Gostiša, direktor Študijskega centra za industrijsko demokracijo, meni: »Ideja za več ekonomske demokracije je postala bolj odmevna tudi v stroki, politiki in celo v sedanji vladi. Podlage za spremembe zakonov, ki bi pomagali pri uvajanju delavskih in zadružnih odkupov, so tudi že večinoma prepoznavne. Zato se zdi, da je eden od vladnih projektov - za več ekonomske demokracije, - dober in obetaven.
Zadnji čas je, da nekaj naredimo za prepoznavanje pomembnosti človeškega kapitala, kajti za gospodarski razvoj niso pomembni le finančni in tuji kapital, kar žal za zdaj v glavnem prepoznavajo kot edino razvojno perpsketivo naše strategije, tudi strategija upravljanja državnega kapitala, ampak upoštevati tudi velike rezerve, ki jih ima človeški kapital. Smiselno bi bilo, da bi ta spoznanja vključili v nastajajoče strategije privatizacij in upravljanja državnega premoženja.
Žal celo na področju dela sledimo popolnoma drugačni logiki, saj z njihovimi strategijami zmanjšujejo delavske pravice in socialno državo. Tudi zato se mi zdi pomembno, da bi se znotraj »tekočega« upravljanja podjetij v SDH čim prej uveljavila praksa sodobne delavske participacije.«
Aleksandra Kanjuo - Mrčela: Ekonomska demokratizacija je proces prerazporeditve ekonomske moči - pravičnejše razdelitve ekonomskih virov in prerazdelitve pravic odločanja o pomembnih ekonomskih vprašanjih. Tako kot politična demokratizacija, je dolgotrajen in zahteven projekt.
Čas, ko se globalno sprašujemo o ustreznosti sedanje ekonomske ureditve in ko mnogi zahtevajo spremembe, je mogoče ugoden za ponovni poskus afirmiranja idej, ki so že bile v Sloveniji predlagane, predmet razprav, a nikoli širše uresničene - kot so močnejša podpora delavskemu lastništvu in zadružništvu. Pozdravljam vladno podporo ekonomski demokratizaciji izkazano v oblikovanju strokovnega sveta za razvoj ekonomske demokracije.
Krepitev ekonomske demokracije so podprli tudi socialni partnerji v novem socialnem sporazumu. Upajmo, da bodo predlogi strokovnjakov s področja deležni tudi nadaljnje politične podpore in da bodo sestavni del ekonomske politike Slovenije. Načelno podporo bo namreč potrebno konkretizirati v zakonodaji, z davčnimi in drugimi finančnimi spodbudami, z izobraževalnimi in promocijskimi projekti.
