ZDA ostajajo osamljene pri ukrepih centralne banke

Svetovni trg: Evropa postaja za vlagatelje vse bolj privlačna, tudi zaradi denarne politike.

sob, 17.06.2017, 15:00

Osrednji dogodek prejšnjega tedna je bilo zasedanje ameriške centralne banke Fed, na katerem je odbor za odprti trg po pričakovanjih že drugič letos potrdil dvig ključne obrestne mere za 0,25 odstotka, ta zdaj znaša med 1 in 1,25 odstotka. Cilj odbora je letos še enkrat dvigniti obrestno mero, če bodo seveda napovedi gospodarske rasti in stopnje brezposelnosti ostale pozitivne in če se inflacija ne bo preveč znižala.

Bolj kot samo višanje obrestne mere je bila zanimiva napoved Feda, da nameravajo letos začeti zniževati bilančno vsoto, ki se je po finančni krizi z nakupi državnih obveznic ter vladnega in hipotekarnega dolga napihnila za 4,5 bilijona dolarjev. Če se bodo uresničili načrti, po katerih naj bi se bilančna vsota zmanjševala za deset milijard dolarjev na mesec in postopoma prišla na 50 milijard dolarjev na mesec, bo zanimivo videti, kako bo trg absorbiral tolikšen izpad povpraševanja. Bilančna vsota se ne bo zmanjševala s prodajami obveznic, temveč z zapadanjem glavnice, ki ne bo investirana nazaj.

Napovedi gospodarske rasti v ZDA so po novem nekoliko bolj optimistične, pri 2,2 odstotka za letos, brezposelnost naj bi znašala 4,3 odstotka, znižala pa se je ocena prihodnje inflacije z 1,9 na 1,7 odstotka, kar ni v skladu z željami Feda. V ZDA je na padec inflacije maja deloma vplival upad cen pogonskih goriv, zasluge pa so imele tudi nižje cene letalskih vozovnic, oblačil, alkoholnih pijač, vozil in storitev telekomunikacij. Največje tveganje za dosego gospodarskih ciljev v ZDA je trenutno neučinkovitost Trumpove politike, saj se povečuje verjetnost, da glavni stebri njegove napovedane ekonomske politike ne bodo realizirani.

Ti stebri vključujejo obsežne davčne reforme za gospodinjstva in podjetja, morebitno implementacijo protekcionističnih ukrepov na mejah, manjka pa mu tudi politična podpora za izpeljavo znatnih infrastrukturnih investicij. Namesto tega se Trumpova administracija trenutno ukvarja z zdravstveno reformo in varovanjem mejnih prehodov.

Drugod po svetu se centralne banke za zdaj ne zgledujejo po Fedu, kar zadeva bolj restriktivno monetarno politiko. Nadaljujejo se nakupi obveznic japonske centralne banke, katere bilančna vsota je že presegla ameriško, merjeno v dolarjih, tudi zaradi krepitve japonskega jena. Trend se bo verjetno nadaljeval, saj Japonska za zdaj ne daje nobenih signalov, da bo spreminjala stimulativno politiko.

Evropska centralna banka bo predvidoma enkrat letos naznanila postopno ukinjanje programa odkupovanja obveznic, smo pa še daleč od pogovorov o dvigu obrestne mere ali o morebitnem zniževanju bilančne vsote. Podobno situacijo lahko zasledimo tudi na rastočih trgih. V očeh vlagateljev se ZDA pomikajo na vse manj priljubljeno mesto, čedalje zanimivejša pa postaja Evropa, kar nakazujejo tudi denarni tokovi iz ameriških skladov v evropske. Ob divergenci monetarnih politik in vse močnejšem gospodarskem momentu v Evropi se bo trend predvidoma še nekaj časa nadaljeval.

Prijavi sovražni govor