Tiskane izdaje
Ljubljana - Ob znakih, da vse več držav proizvajalk nafte razmišlja o tem, da bi morale doseči dogovor o zmanjšanju črpanja, se je surova nafta včeraj nekoliko podražila. Po drugi strani pa ni dobrih signalov za povpraševanje. Kitajska, ki je največja uvoznica nafte, je v januarju zabeležila nov padec izvoza industrijskih izdelkov.
Po tem, ko je minuli petek minister za nafto Združenih arabskih emiratov povedal, da se je »Opec pripravljen pogovarjati o zmanjšanju črpanja,« ga je v ponedeljek nigerijski naftni minister v pogovoru za Reuters podkrepil, da se »Opec premika h konsenzu glede tega, da je treba doseči dogovor, s katerim bi podprli cene.«
Surova nafta, ki je v četrtek padla do najnižjih vrednosti po maju 2003, je tako v ponedeljek nadaljevala petkovo rast. Severnomorski brent za dobavo čez mesec dni se je so sredine dneva podražil za 21 centov na 33,57 dolarja za sod, zahodnoteksaška lahka nafta pa za 24 centov na 29,68 dolarja za sod.
Signal iz Rusije
Dodaten optimizem pri trgovcih (in špekulantih), ki verjamejo, da je v kratkem možen dogovor, ki bi učinkovito »umaknil s trga« presežke v ponudbi nafte, je včeraj prinesel tudi signal iz Rusije. Zamir Kabulov, visok uradnik ruskega zunanjega ministrstva, je za tiskovno agencijo RIA povedal, da »v času, ko je potrebna skupna akcija, s katero bi lahko vplivali na cene nafte, Rusija pričakuje izboljšanje odnosov med Savdovo Arabijo in Iranom.«
Ugibanja (oziroma napovedi) o tem, da se bodo proizvajalke sporazumele o omejitvi črpanja nafte, se v zadnjih tednih krepijo, čeprav so mnogi analitiki zelo zadržani pri ocenah, ali se bodo tudi uresničila.
»Že dejstvo, da se je trg tako močno odzval, kaže na to, da vlagatelji te pripombe jemljejo resno,« je za Reuters ocenil analitik frankfurtske Commerzbank. Manj optimistični pa so v brokerski hiši Phillip Futures.
»Še naprej verjamemo, da bi v razmerah, ko bi ceno nafte podprle omejitve v njeni proizvodnji, več prostora dobili samo dražji načini črpanja nafte. To bi težave rešilo samo kratkoročno,« so zapisali.
Povpraševanje prepočasno
Pomemben del težav naftnega trga se torej skriva v povpraševanju, ki ne narašča z dovolj veliko dinamiko. Če se je še lani dnevna poraba nafte povečala za 1,6 milijona sodov dnevno (ocena IEA iz prejšnjega tedna), se bo letos le za 1,2 milijona enot, na 95,6 milijona sodov dnevno.
Ključno je, da počasneje narašča poraba nafte na Kitajskem, ki je bila s svojim dinamičnim gospodarstvom »motor« trga nafte vsaj zadnjih 15 let. Lani se je gospodarska rast azijske velikanke upočasnila na 6,9 odstotka letno, slaba napoved za letos pa je, da je prizadet predvsem izvozni sektor. Januarja je bila tako kitajski izvoz, merjen v juanih, za 6,6 odstotka nižji kot v istem mesecu lanskega leta.
Na strani ponudbe države izvoznice muči predvsem dejstvo, da je nafta od sredine leta 2014 izgubila skoraj tri četrtine cene, s tem pa so se bistveno znižali tudi njihovi proračunski prihodki. Dodaten »pretres« pomeni Iran, za katerega so do nedavnega veljale mednarodne sankcije.
Danes izvaža 1,3 milijona sodov nafte na dan, že do konca marca pa namerava izvoz povečati na 1,5 milijona sodov dnevno. Brez kompromisa med Savdovo Arabijo, Iranom, in Rusijo – ki so povrhu še na nasprotnih streneh v vojnih konfliktih v Siriji, Iraku in Jemnu – učinkovite omejitve črpanja v kratkem času ne bo.
