Tiskane izdaje
Ljubljana – Kako napreduje sistem za črpanje sredstev EU iz tekoče perspektive 2014–2020, potem ko so julija trije evropski komisarji opozarjali članice, tudi Slovenijo, naj z akreditacijo potrebnega sistema vendarle pohitijo? Na SVRK odgovarjajo: Postopki akreditacije so v polnem teku.
Z različnimi postopki potrditve sistema evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 v Sloveniji odgovorne službe in ministrstva hitijo in ti bodo, so odločni na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), končani do konca leta. In pri tem poudarjajo, da so to številni zapleteni upravni postopki med državo članico in evropsko komisijo (EK). Trenutno Urad za nadzor proračuna (UNP, ministrstvo za finance) preverja Opis sistema upravljanja in nadzora, ki so ga pripravili na SVRK v sodelovanju z ministrstvi; njihovo mnenje o ustreznosti je tudi podlaga za to, da EK potrdi postopke in da se nato začno povračila sredstev iz evropskega v slovenski proračun. Med razlogi za zamujanje pa izpostavljajo tudi pozno sprejetje normativnih podlag na ravni EU (konec leta 2013), seveda pa spomnijo še na dejstvo, da so v zadnjih dveh letih, poenostavljeno rečeno, isti ljudje opravljali dvojno delo: hiteli z zaključevanjem stare perspektive, kjer se je nenehno postavljalo vprašanje, ali nam bo uspelo počrpati vsa sredstva, in hkrati vzpostavljali sistem za novo obdobje 2014–2020.
Potreben pospešek strategijam
Za črpanje evropskih sredstev so pomembne tudi tako imenovane predhodne pogojenosti. To so različne strategije, ki jih, kakor je bilo doslej razumeti, mora Slovenija sprejeti še do konca leta, da bo črpanje evropskih sredstev steklo. Na SVRK pravijo, da so te t. i. predhodne pogojenosti nekakšne domače naloge na različnih področjih našega operativnega programa (OP) 2014–2020. SVRK: »Večinoma gre za pripravo in sprejetje potrebnih resolucij, strategij, programskih področnih dokumentov, načrtov, analiz, aplikacij in podobno, kot podlago za nadaljnje izvajanje, ki pa jih je treba izpolniti pred izvedbo povračil EU sredstev iz bruseljske blagajne.«
Za Slovenijo je pomembnih 7 splošnih in 21 tematskih predhodnih pogojenosti (skupaj 28). Med splošne sodijo: boj proti diskriminaciji, enakost spolov, invalidnost, javno naročanje, državne pomoči, okoljska zakonodaja ter statistični sistem in kazalniki rezultatov. Med tako imenovane tematske predhodne pogojenosti pa štejejo: raziskave in inovacije, infrastruktura za raziskave in inovacije, digitalna rast, infrastruktura za omrežja naslednje generacije, spodbujanje akta za mala podjetja, ukrepi za spodbujanje energetske učinkovitosti stavb, ukrepi za spodbujanje proizvodnje in distribucije obnovljivih virov energije, ukrepi za spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, preprečevanje in obvladovanje tveganja, vodni sektor, promet, železniški promet, drugi načini prevoza, dostop do zaposlitve, pobuda za zaposlovanje mladih, aktivno in zdravo staranje, socialna vključenost, zdravje, vseživljenjsko učenje, poklicno izobraževanje in institucionalna usposobljenost in učinkovita javna uprava.
Na vladni službi SVRK pojasnjujejo, da je morala Slovenija za tiste predhodne pogojenosti, ki do oddaje operativnega programa niso bile izpolnjene ali so bile delno izpolnjene, pripraviti akcijske načrte, skrajni rok za njihovo izpolnitev pa je 31. december 2016. Doslej so bile izpolnjene vse, razen petih: statistični sistem in kazalniki rezultatov; infrastruktura za raziskave in inovacije; infrastruktura za omrežja naslednje generacije; preprečevanje in obvladovanje tveganja; vodni sektor. A tudi s temi hitijo.
Odobrena že petina evropskega denarja
A zaradi vzpostavljanja zahtevnega in neobhodno potrebnega sistema samo črpanje ne miruje, saj sredstva za projekte, ki so bili odobreni za sofinanciranje s sredstvi EU (Cilj – Naložbe za rast in delovna mesta), zdaj zalaga državni proračun. Tudi iz naslova predplačila evropske komisije, ki ga je Slovenija dobila ob odobritvi svojega operativnega programa (OP); gre za nekaj več kot 90 milijonov evrov. Ali kot pravijo na SVRK, je izvajanje programskega obdobja 2014–2020 v polnem teku. V celoti je bil sprejet normativni okvir, v manj kot enem letu od vzpostavitve sistema pa je bilo na podlagi sprejetega izvedbenega načrta (s katerim se želi doseči večjo usklajenost in dopolnjevanje posameznih razpisov, projektov, programov itd.) odobrenih že za več kot 650 milijonov evrov, kar je več kot 21 odstotkov vseh sredstev, torej 3,1 milijarde evrov, ki so Sloveniji na voljo do leta 2023. Do konca avgusta 2016 je bilo podprtih več kot sto projektov, programov ali javnih razpisov.
Sem spadajo med drugim projekt izgradnje avtocestnega odseka Gruškovje–Draženci v znesku 63,5 milijona evrov, devet okoljskih projektov s področja odpadne in pitne vode, več programov, ki posegajo na področje dela z brezposelnimi, pripravniki in mladimi (npr. Prvi izziv, Projektno učenje za mlajše odrasle, Zdrav življenjski slog) ter več projektov oziroma javnih razpisov s področja podjetništva (tudi socialnega), raziskav, razvoja ali inovacij.
