Tiskane izdaje
»Prav gotovo je najpomembnejša novica z današnjega zasedanja to, da je bil sprejet sklep, da se začne postopek okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe davka na finančne transakcije,« je naznanil finančni minister Janez Šušteršič.
Davek hoče uvesti enajst članic - Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija, namero o pristopu k pobudi pa je že novembra nakazala tudi Nizozemska. Države, ki v pobudi ne želijo sodelovati, so po Šušteršičevih besedah danes opozorile, da uvedba tega davka ne sme prizadeti njihove konkurenčnosti.
V povezavi s tem davkom obstaja po ministrovih navedbah veliko vprašanj, saj izkušnje držav, ki so ga uvajale samostojno, niso bile dobre, med drugim lahko vodi ta davek v velik odliv finančnega kapitala. »To je tveganje, vendar če se davek uvede v večjem številu držav, ki so zanimive za vlagatelje in finančno stabilne, ta učinek ne bo tako velik. Je pa to tisto, česar se bojijo v drugih državah,« je po pisanju STA pojasnil Šušteršič.
Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta pa je ob sprejetju odločitve poudaril, da enajst članic unije, ki bodo sodelovale v pobudi, predstavlja dve tretjini bruto domačega proizvoda EU in 90 odstotkov območja evra. Če bi bil davek uveden v celotni EU, bi po ocenah komisije prinesel 57 milijard evrov na leto, in glede na omenjene številke bi bil po komisarjevih besedah tudi njegov doprinos v enajstih članicah večji, kot na prvi pogled kaže razmerje 11 : 27.
Evropski finančni davek že dolgo buri duhove v EU. Evropska komisija je celo predlagala, naj postane novi vir polnjenja evropskega proračuna, a soglasja, ki je potrebno za vse evropske davčne odločitve, ni bilo mogoče doseči. Najodločneje mu nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega investitorjev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska.
Edina možnost, ki je preostala, je po pisanju Slovenske tiskovne agencije omejena uvedba tega davka. Ta je mogoča v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga dopušča pogodba EU v primerih, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči. Prvi pogoj za zagon tega mehanizma je, da se za sodelovanje izreče najmanj devet članic unije. Pobudnici sta bili Nemčija in Francija, doslej pa se je pobudi pridružilo omenjenih enajst držav.
Drugi korak je podpora evropske komisije, ki je zeleno luč prižgala oktobra lani. Decembra lani jo je podprl tudi evropski parlament. Za zagon okrepljenega sodelovanja je bila tako potrebna le še kvalificirana večina vseh članic unije, ki je bila dosežena danes. A procesa uvajanja evropskega davka na finančne transakcije s tem še zdaleč ni konec. Zdaj mora namreč komisija predstaviti nov predlog za uvedbo davka, o katerem bodo odločale le članice, ki ta davek hočejo uvesti.
Predlog bo po navedbah komisije precej podoben prvotnemu predlogu za uvedbo davka v celotni uniji, ki ga je komisija predstavila septembra 2011, z nekaj prilagoditvami, ki so potrebne zaradi manjšega števila sodelujočih.
Po prvotnem predlogu bi bilo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po stopnji 0,01 odstotka. Tak davek naj bi po oceni komisije uniji na leto prinesel 57 milijard evrov.
Če bo šlo vse po načrtih, bo to tretji primer okrepljenega sodelovanja v EU. Članice so se namreč doslej zanj odločile le dvakrat - na področju čezmejnih razvez in pri uvajanju enotnega evropskega patenta, še piše STA.
