Tiskane izdaje
Analitiki banke UniCredit napovedujejo, da je slovenska gospodarska rast lani znašala 2,4 odstotka. V najnovejšem četrtletnem poročilu o regiji CEE (srednja in vzhodna Evropa) so izboljšali napoved za Slovenijo za lani za 0,5 odstotne točke zaradi večje porabe gospodinjstev od pričakovane, čvrstega povpraševanja iz evrskega območja in dobre turistične sezone.
Za letos pa napovedujejo 2,6-odstotno rast BDP. Domače in javne investicije, slednje zaradi večjega črpanja evropskih sredstev, se bodo okrepile, domačo potrošnjo pa bo še naprej podpiralo izboljševanje razmer na trgu dela. Prispevek neto izvoza h gospodarski rasti se bo zmanjšal zaradi večjega uvoza, ki bo posledica višjega domačega povpraševanja.
Slovenija v jedro območja evra
Analitik UniCredita Dan Bucsa je opozoril, da za razliko od ostalih držav v regiji CEE kreditiranje bank v Sloveniji ne prispeva h gospodarski rasti, zato je potrebno dokončanje bančne reforme preden se konča program kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke (ECB). Ta se bo letos in verjetno deloma tudi v prihodnjem letu še nadaljeval.
Država se zadolžuje bistveno ceneje kot v preteklosti, predvsem zaradi tega programa ECB. V tem okolju bi bilo mnogo lažje končati bančno reformo, denimo očistiti bančne bilance. »To je zlata priložnost,« je ob robu konference Euromoney dejal Bucsa.
Kvantitativno sproščanje je po njegovih besedah Sloveniji pomagalo učvrstiti položaj kot trden trg območja evra. Pred tem investitorji Slovenije niso videli ne kot jedrne države v območju evra, ne kot trg v razvoju. »Pred kvantitativnim sproščanjem je bila Slovenija bolj ali manj nikogaršnja zemlja,« je ponazoril Bucsa.
Boljša ocena od agencije Moody's?
Čeprav je zunanji dolg Slovenije v primerjavi z državami iz regije visok, ta po besedah našega sogovornika ni skrb vzbujajoč. Bucsa pa je opozoril, da so cilji vlade glede zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja nekoliko preoptimistični: »Morda ne za letošnje, prav gotovo pa za prihodnje leto.«
Vlada namerava letos zmanjšati primanjkljaj na 1,6 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 0,7 odstotka BDP. »Zelo težko je doseči tolikšno izboljšanje pobiranja davkov, kot napoveduje vlada,« je ocenil Bucsa in poudaril, da bi zmanjševanje primanjkljaja glede na trenutno rast gospodarstva morali biti hitrejše.
Zato bi lahko bilo tudi zmanjševanje javnega dolga počasnejše. Prav višina javnega dolga je eden od razlogov, da bonitetna agencija Moody's še vedno precej slabše ocenjuje Slovenijo kot Fitch in Standard&Poors. Slovenija ima namreč še enkrat višji delež dolga v BDP kot primerljive države, je dejal Bucsa in pristavil: »Pričakujemo, da bo Moody's v petek verjetno končno izboljšal bonitetno oceno Slovenijo.«
Bolje bo šlo Rusiji, tveganje je Turčija
Leti 2017 in 2018 bosta za države CEE dobri leti, je v poročilu UniCredita ocenil glavni ekonomist Lubomir Mitov. Gospodarska rast v državah Evropske unije iz regije CEE bo letos po napovedih triodstotna. Izrazito se izboljšuje svetovno povpraševanje, za to regijo pa so predvsem pomembne dobre napovedi v Evropski uniji.
V UniCreditu napovedujejo, da bo gospodarstvo evroobmočja letos zraslo za 1,4 odstotka, medtem ko so v zadnji napovedi ocenjevali enoodstotno rast. Izboljšali so tudi napovedi izvoza iz Evropske unije, saj pričakujejo višjo gospodarsko rast v ZDA, ki naj bi jo spodbudila nova administracija v Beli hiši, in stabilizacijo gospodarskih razmer na Kitajskem.
Po drugi strani bodo rast v gospodarstvih CEE zavirale višje cene nafte in zaostrovanje globalnih finančnih razmer, denimo z višanjem obrestnih mer. Negativni vplivi brexita se bodo po mnenju Mitova bolj občutili, ko bo do tega dejansko prišlo. Morebitni protekcionizem Donalda Trumpa regije ne bo prizadel neposredno, ampak posredno zaradi zmanjšanja svetovne trgovine.
Rusija, ki je za slovenske izvoznike pomemben trg, se bo po napovedih UniCredita izvila iz recesije, vendar bo rast v letih 2017 in 2018 le okoli enega odstotka. K okrevanju ruskega gospodarstva prispevajo višje cene nafte - ob koncu tega leta bodo po napovedih dosegle 60 dolarjev, ob koncu prihodnjega pa 65 dolarjev za sod - in postopno zvišanje domačega povpraševanja.
Leto 2017 je sicer prvo leto po 2008, ko je za vse države CEE napovedana rast. Največje tveganje, da rasti ne bo, velja za Turčijo, je dejal Bucsa.
