Zlorabljenih pet centov na potrošenih 100 evrov

Tudi če je vgrajena brezstična tehnologija, je zloraba kartic izjemno majhna. Lani so jih pri Visi zabeležili 0,04 odstotka.

sre, 10.02.2016, 15:50; spremenjen: 18:34

Ljubljana - Lani so potrošniki v Sloveniji za svoje brezgotovinske transakcije bistveno več kot v preteklosti uporabljali kartice Visa. Z njimi so opravili za 1,7 milijarde evrov transakcij, kar je skoraj za tretjino več kot leto pred tem.

Razlog je tudi v povečanju števila teh kartic na našem trgu, in to kar za 48 odstotkov. Koliko jih je, predstavniki Vise nočejo povedati, pojasnili pa so, da jih bo letos, ko načrtujejo nadaljnjo rast, predvidoma že milijon.

Čedalje več potrošnikov ima v denarnici debetno kartico te blagovne znamke, saj jo namesto MasterCardovega Maestra komitentom izdaja že večina večjih bank: NLB, BKBM, Abanka z Banko Celje, SKB, UniCredit in Banka Koper.

Po besedah Catalina Cretuja, generalnega direktorja Vise Europe za območje Hrvaške, Malte, Romunije in Slovenije je načrt te kartične sheme, da tudi v Sloveniji postanejo najpogosteje uporabljana kartica.

Brezstično plačevanje v Sloveniji še na začetku

Slovenski kartični trg je v Sloveniji dobro razvit, je pojasnila predstavnica Vise v Sloveniji Alenka Mejač Krassnig in ponazorila, da tri četrtine transakcij z Viso opravimo na prodajnih mestih, preostalo četrtino pa na bankomatih oziroma na bančnih okencih, za dvigovanje gotovine. Kljub temu pa kar 2,5-krat več nakupov opravimo z gotovino kot s plačilnimi karticami, s katerimi v povprečju poravnamo račun za 36 evrov.

Tudi novejši načini plačevanja - to je brezstično - je pri nas še bolj v povojih in smo še daleč od tega, da bi na ta način plačali vsak sedmi nakup s kartico, kot to velja za najrazvitejši trg glede tega v Evropi, to je Velika Britanija. Kako hitro raste uporaba plačevanja po sistemu prisloni-plačaj kaže podatek, da so še lani v Veliki Britaniji potrošniki na ta način opravili vsako 25 plačilo. Širša uopraba brezstičnega plačevanja bo šele omogočila naslednji korak v možnostih plačevanja pri nas, ki so mobilna plačila.

Kot je izpostavil Cretu, je možnost zlorabe kartic, tudi če je vgrajena brezstična tehnologija, izjemno majhna. Lani, ko so potrošniki v Evropi z Visinimi karitcami - brezstičnih je bilo 143 milijonov - opravili za 1580 milijard evrov nakupov na POS-terminalih, so zabeležili nekaj več kot 0,04 odstotka zlorab. To pomeni, da je bilo na porabljenih 100 evrov zlorab za približno pet centov.

Pravzaprav velja, da zlorabe niso mogoče niti prek brezstične niti prek čipne tehnologije, ampak z odčitkom iz magnetne steze na kartici, ki pa kljub temu, da je v Evropi ne potrebujemo več, ker so bankomati in POS-terminali opremljeni s čipno tehnologijo, ostaja. V nekaterih državah drugod po svetu je namreč za izvedbo transakcije še vedno potreben magnetni zapis, kar pomeni, da imetniki, ki bi s kartico brez magnetne steze potovali v te države, te ne bi mogli uporabljati.

Združena Visa že v nekaj mesecih

Razvoj novih načinov plačevanja, skrb za varnost in s tem povezane potrebe po finančnih sredstvih, tehnoloških rešitvah ter kadrih so razlogi za to, da se bo predvidoma v drugem četrtletju letošnjega leta Visa Europe dokončno združila z Viso Inc.

Prevzem evropskega podjetja so predstavniki Vise napovedali novembra lani, Nicolas Huss, glavni direktor Vise Europe pa je dejal: »Kot Visi Europe nam gre zelo dobro. Če pa pogledamo dolgoročno in upoštevamo hitro razvijajočo se okolje, povečano globalizacijo, zakonodajo in konkurenco, je zdaj najboljši trenutek za združitev v eno podjetje.«

Kartičnim shemam, kot so Visa, MasterCard, American Express in Diners čedalje bolj konkurirajo tehnološka podjetja, ki razvijajo svoje mobilne plačilne sisteme, recimo Apple Pay, Google Pay, Samsung Pay ...

Povezane novice

Brezstično plačevanje vse bolj priljubljeno
19. november ob 17:08
Raziskava Masterindex: s plačilnimi karticami po spletu kupujemo oblačila, obutev, elektroniko in potovalne storitve.
Prijavi sovražni govor