Zvišanja DDV za časopise in frizerje ne bo

Šušteršič je danes predlagal dvig trošarin na naftne derivate, tobak, alkohol, sladke pijače, elektriko.

Objavljeno
23. november 2012 13.21
jsu/REDIZAJN DELA
Katarina Fidermuc, N. G., B. K., B. T., M. Š., gospodarstvo
Katarina Fidermuc, N. G., B. K., B. T., M. Š., gospodarstvo

Ljubljana – Nismo za višji DDV pri izbranih skupinah blaga in storitev, so sklenile stranke iz vlade Janeza Janše. Iz tega vira si je minister za finance za prihodnji proračun obetal do 70 milijonov evrov. Zdaj upa na dodatnih 55 milijonov evrov iz trošarin in sladkih pijač.

Na seznamu za »premestitev« z 8,5-odstotne znižane v 20-odstotno splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) so bili frizerji in izdajatelji časopisov ter ponudniki hrane za hišne živali, čiščenja oken in čiščenja zasebnih gospodinjstev, storitev javne higiene, oddajanja športnih objektov ter dobave lončnic, sadik in rezanega cvetja. Danes so si oddahnili: vlada jih le ne bo udarila s povišanjem davčne stopnje za 11,5 odstotne točke.

Vlada je namreč nazadnje sklenila, da je mogoče proračunu enako dobro kot z omejenim dvigom DDV pomagati tudi z nekoliko višjimi trošarinami, ki jih država že ima, in novim davkom na sladke pijače, za katerega bo vlada še morala napisati zakon. »Predvsem bodo na začetku prihodnjega leta ali med njim uvedena zvišanja pri trošarinah. Na primer: za en cent višja trošarina pri bencinih, dizlu in kurilnem olju prinese v proračun skoraj 20 milijonov evrov. To je približno tretjina tega izpada, ki bo nastal zaradi umika predloga pri DDV. Verjetno se boste strinjali, da en cent trošarine pri litru vendarle ni tako veliko povečanje,« je bil spravljiv minister za finance Janez Šušteršič.

Pri trošarini na elektriko vlada načrtuje dvig za 50 odstotkov, kar ji že omogoča zakon o trošarinah. »Če bi to naredili, bi v enem letu za proračun zbrali okoli 16 milijonov evrov. Trošarina pri elektriki je zelo majhen delež cene, odvisno od tarife in uporabnika prispeva k maloprodajni ceni od 1 do 4 odstotkov. Zaradi tega ni mogoče pričakovati velikih podražitev. Pri tipični položnici to pomeni manj kot en evro na mesec,« je povedal minister Šušteršič. To bi po podatkih ministrstva pomenilo od 1- do 1,5-odstotne podražitve. Iz višjih trošarin na tobačne izdelke je mogoče po izračunih ministrstva za finance prihodnje leto iztisniti še približno pet milijonov evrov in iz trošarin na alkohol prav toliko. Natančnega časovnega okvira podražitev še ni, pridejo prihodnje leto.

Za javnost bo najbrž najbolj zanimiv napovedani davek na sladke pijače, pri katerem minister za finance računa na deset centov pri litru. »Če vsebnosti sladkorja torej ne upoštevamo, lahko nesorazmerno glede na ceno obremenimo manj sladke pijače. Ta predlog je sicer relativno preprost za pripravo in izvajanje,« ugotavljajo na ministrstvu za finance. O podrobnostih nove sladke dajatve še razmišljajo skupaj z ministrstvom za zdravje. Pomagala jim bo lahko Zveza potrošnikov Slovenije, ki že ima svojo lestvico za (pre)sladke pijače.

Olajšanje za dejavnosti, ki jim je grozil višji DDV

»Po mojem mnenju smo sprejeli pametne odločitve,« je o sklepu vladne koalicije proti višjemu DDV povedal Šušteršič. V dejavnostih, ki jim je z višjo stopnjo DDV grozila podražitev blaga in storitev, so si oddahnili.

»To je dobra novica, saj nam ne bo treba dvigovati cen, česar si v krizi ne bi mogli privoščiti. Ne bo odpuščanja delavcev in mogoče se bo odprl še kakšen salon. V teh letih, ko imamo znižan DDV, jih je namreč začelo poslovati kar nekaj,« je dejal predsednik sekcije frizerjev pri obrtno-podjetniški zbornici Mitja Sojer.

V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so bili presenečeni nad napovedano dodatno obdavčitvijo sladkih pijač, tudi zato, ker so jo na Danskem, kjer so takšno obdavčitev zaradi pritiskov zdravstvenega resorja uvedli, že tudi ukinili. Sistem je bil v izvedbenem delu preveč zapleten in drag, je povedala direktorica zbornice Tatjana Zagorc. »O posebnem davku na sladke pijače je treba napisati zakon in z ministrstvom za zdravje doreči strokovna vprašanja, tudi način odmere.

»Kar nekaj vprašanj je treba še rešiti, tako da ga z novim letom zanesljivo še ne bo, bo pa recimo v prvi polovici leta. Kar zadeva tobačne in alkoholne trošarine, pričakujem dvige trošarine bolj sredi prihodnjega leta, a najprej bomo proučili učinke že izvršenih,« je povedal minister Janez Šušteršič.

Morda bo vladi lahko pomagala Zveza potrošnikov Slovenije, kjer so se letos poleti ukvarjali prav z definicijo, kaj je (pre)sladka pijača. V akciji ozaveščanja potrošnikov so ponudili semafor s priporočljivimi mejnimi vrednostmi določenih sestavin. Na semaforju, ki ga je moč najti na spletni strani www.veskajjes.si, se zeleno obarva pijača, ki ima manj kot 2,5 grama sladkorja na 100 mililitrov; to je po merilih ZPS sprejemljiva oziroma varna vsebnost sladkorja.

Časovnice podražitev pri trošarinah vlada še ni določila. Pri bencinih bo najbrž počakala na ugoden padec cene nafte, tako da dodatni cent trošarine ne bo povzročil dviga maloprodajnih cen. »Pri elektriki je to najbrž najbolj smiselno narediti z novim letom,« je predvidel minister. V elektrodistribucijah sicer še nimajo nobenih uradnih informacij o morebitni spremembi višine trošarine, na splošno pojasnjujejo: »Trenutna trošarina za poslovne in gospodinjske odjemalce znaša brez davka 0,00305 evra na kilovatno uro. Za povprečno gospodinjstvo to znese z davkom 1,3 evra na mesec. Dvig trošarine za 50 odstotkov bi tako povprečen račun za elektriko povišal za manj kot evro.«

Vladna koalicija se še ni odločila, ali bo vztrajala pri odpravi olajšave za čezmejne delovne migrante in prepolovitvi študentske olajšave, kot je predvidela s spremembami zakona o dohodnini. »Ti vprašanji sta še odprti,« je povedal minister Šušteršič.

Prav tako je povedal, da je bila v »sredo popoldne po našem času v ZDA obravnava poročila«, ki ga je misija Mednarodnega denarnega sklada pripravila po obisku v Sloveniji. Poročilo sicer še ni javno, a je po ministrovih besedah le mogoče izvedeti, da so ukrepi vlade pravilni. »Fiskalni problem ni več največji problem Slovenije, ker smo z že sprejetimi ukrepi naredili primerno izboljšanje razmer kar zadeva javnofinančni primanjkjaj. Tako bodo dejansko oči vseh, ki spremljajo Slovenijo, v prihodnjih tednih uprte v referendume. Zanimalo jih bo zlasti, kako uspešni bomo pri reševanju slabih terjatev v bankah.«