Islandija in Madžarska sta se znašli na »prvi liniji« finančne krize v Evropi. Nacionalne pakete za pomoč bankam pa so zdaj sprejele še Švedska, Finska, Rusija in Koreja.

Stockholm/Reykjavik, Budimpešta - Neuspešno iskanje denarne pomoči v tujini, zlom islandske krone in propad finančnega sektorja so velik pritisk na islandsko vlado, naj se čim prej odloči za vstop v Evropsko unijo, je poročevalcu Dela z Islandije povedal minister za ribištvo in kmetijstvo Einar Kristinn Guðfinnsson. Vendar pri tem ne sme pozabiti na interese ribištva, ki je »hrbtenica islandskega gospodarstva«, je poudaril Guðfinnsson in dodal, da bi bilo članstvo v EU za islandske ribiče najverjetneje pogubno.

Direktor islandske gospodarske zbornice Finnur Oddsson je poudaril, da se mora vlada upreti skušnjavi, da bi pod pritiskom trenutne krize sprejemala »velike odločitve«, saj razmere v islandskem gospodarstvu kljub propadu bank »niso tako kritične«. Šibka krona je dobra za izvoznike, samostojna monetarna politika pa je lahko kljub tveganju koristna za majhno gospodarstvo, je pojasnil Oddsson.

Zato bi se morala vlada najprej povezati z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in čim prej poskrbeti, da bo zamrznjeni izvozni denar začel pritekati v islandsko gospodarstvo. Šele potem bomo videli, ali sta vstop v EU in sprejemanje ruskega posojila sploh nujna, je prepričan Oddsson. Po poročanju Financial Timesa pa bo Islandija za pomoč bankrotiranim bankam kmalu dobila prvi »rešilni paket« v znesku 4,5 milijarde evrov, ki ga bodo prispevali IMF in več centralnih bank.

Zaradi finančne krize, ki je hudo prizadela tudi Madžarsko, je vlada v Budimpešti korenito spremenila osnutek proračuna za leto 2009, ki predvideva le še 1,2-odstotno rast, hkrati pa je pripravila vrsto ukrepov za zaščito gospodarstva ter finančnega in bančnega sistema. Leta 2009 ne bi smeli računati na povečanje zaposlenosti in dvig najnižjih plač, ki znašajo bruto 69.000 forintov (255 evrov) na mesec, poroča naš sodelavec iz Budimpešte. Madžarom je prvo pomoč, s posojilom v znesku pet milijard evrov, prispevala Evropska centralna banka pa tudi IMF je napovedal tehnično in finančno podporo.

Forint in številne delnice na budimpeški borzi so v zadnjih dneh izgubile precej vrednosti; vlada je dogajanje označila za »napad na finančni sistem države«. Konec prvega četrtletja 2008 je celotni madžarski dolg znašal že 200 milijard ameriških dolarjev.

Kriza vsak dan bolj razsaja tudi drugod po svetu. Nizozemska je za rešitev ING, ene vodilnih svetovnih bank, namenila deset milijard evrov, kar je okrepilo tečaj evra. Švedska vlada je včeraj predstavila 152 milijard evrov vredni načrt za pomoč finančnemu sektorju. Finska je sprejela podoben paket, vreden 54 milijard evrov. Rusija je včeraj bankam zagotovila za skoraj enajst milijard evrov pomoči, Koreja pa je sprejela paket, težak kar 130 milijard evrov. (Več o posledicah krize v torkovi tiskani izdaji Dela)

Švedski finančni minister Anders Borg je v preteklosti večkrat ponovil, da so švedske banke v dobrem stanju in ne potrebujejo državnih posegov. Vendar pa so banke začele čutiti posledice likvidnostnih težav na svetovni ravni.

V skladu z vladnim načrtom bodo tako banke in finančne ustanove z likvidnostnimi težavami imele možnost zaprositi za posojila iz omenjenega, 152,2 milijarde evrov vrednega načrta, poimenovanega tudi jamstveni program.

Posojila bodo odobrili pod določenimi pogoji, vključno z omejitvami glede ugodnosti za vodstvene delavce.

Bankam na voljo tudi sklad za stabilnost

Vlada je sicer še napovedala, da bo oblikovala 1,5 milijarde evrov vreden sklad za stabilnost, s katerim bo pomagala bankam v primeru morebitnih težav s solventnostjo v prihodnosti.

Finska za morebitno sanacijo namenila 54 milijard evrov

Danes je svoj načrt za pomoč finančnemu sektorju predstavila tudi finska vlada, vreden pa je 54 milijard evrov. Pri tem 50 milijard evrov odpade na jamstvo za bančna posojila, štiri milijarde evrov pa na državne kapitalske naložbe v banke.

Na Finskem sicer zagotavljajo, da so njihove banke na trdnih temeljih in doslej niso izrazile potrebe po tovrstnem financiranju, zato je težko oceniti, koliko sredstev bi bilo potrebno rezervirati za ta namen.

Belgijska vlada z novimi finančnimi injekcijami

Belgija pa medtem namerava podpreti svojo pešajočo zavarovalnico Ethias, in sicer s povečanjem kapitala v višini 1,5 milijarde evrov. Podrobnosti bodo še predstavljene, načelni dogovor pa je sklenjen, je danes povedal belgijski premier Yves Leterme.

To je sicer že tretja finančna ustanova na belgijskih tleh, ki jo je vlada morala rešiti zaradi posledic finančne krize. Pred tem sta namreč reševanje potrebovala že belgijsko-francosko-luksemburška Dexia in belgijsko-nizozemsko-luksemburški Fortis.Nemška vlada pritisnila na izplačila menedžerjem prizadetih bank.

Nemška vlada omejila izplačila menedžerjem prizadetih bank

Nemška vlada pa je danes dokončno oblikovala pogoje, pod katerimi bodo banke lahko uporabile sredstva iz 480 milijard evrov vrednega nemškega načrta za pomoč finančnemu sektorju v času svetovne finančne krize. Slednjega je pretekli teden odobril tudi nemški parlament.

Če bodo banke, ki jih je prizadela finančna kriza, zaprosile za podporo, potem njihovi vodstveni delavci ne bodo smeli zaslužiti več kot 500.000 evrov, odreči pa bi se morale tudi izplačilu dividend v času koriščenja državnih sredstev. Poleg tega bo vsak posojilojemalec lahko dobil največ 10 milijard evrov kapitala, je pojasnilo finančno ministrstvo.

Vlada lahko poleg tega prisili banke, da omejijo ali v celoti opustijo še posebej tvegane posojilodajalske prakse ter da nadaljujejo z dajanjem posojil malim in srednje velikim podjetjem. Vlada lahko tudi odkupi slabe naložbe bank, vendar le v višini do pet milijard evrov na posojilojemalca.

Finančna kriza bi lahko po oceni Mednarodne organizacije za delo (ILO) vodila do rekordne brezposelnosti, in sicer bi se lahko do konca leta 2009 število brezposelnih z lanskih 190 milijonov povečalo na 210 milijonov.

Vodja ILO Juan Somavia je danes opozoril, da bi lahko ob koncu prihodnjega leta število brezposelnih prvič preseglo 210 milijonov. Poleg tega naj bi po ocenah ILO število delavcev, ki delajo za manj kot dolar na dan, povzpelo na 40 milijonov, število tistih, ki delajo za dva dolarja na dan, pa na več kot 100 milijonov.

Somavia pravi, da bi lahko bile te ocene prenizke, če ne bodo kmalu sprejeti ukrepi za zmanjšanje učinkov trenutnega ekonomskega stanja. Prepričan je, da je potreben načrt za reševanje realnega sektorja.

Nove žrtve finančne krize

Finančna kriza in upočasnjevanje svetovnega gospodarstva je prizadelo tudi hongkonško družbo Bailingda Industrial, ki je morala zapreti svojo tovarno na jugu Kitajske zaradi česar je brez dela ostalo 1500 delavcev. Že v petek je delo izgubilo 7000 delavcev, potem ko je svojo tovarno zaprla prav tako hongkonška družba Smart Union, finančna kriza pa na Kitajsko vpliva tudi v obliki upočasnjene gospodarske rasti.

Irski regionalni letalski prevoznik Aer Arann pa je danes najavil, da namerava zaradi vse globlje recesije na Irskem odpustiti okrog 100 delavcev oziroma četrtino delovne sile, poleg tega namerava zmanjšati število letalskih povezav ali število letov.

Iz finske agencije za nadzor finančnih trgov pa so danes sporočili, da si bo največja islandska banka Kaupthing, ki je bila pred kratkim podržavljena, izposodila denar od treh bank na Finskem za izplačilo vlog svojim okrog 10.000 finskim strankam. Vrednost posojila znaša okrog 100 milijonov evrov. Poslovanje finske podružnice omenjene islandske banke je bilo 9. oktobra zamrznjeno, potem ko je Reykjavik podržavil banko.

Medtem je Mednarodni denarni sklad (IMF) danes pozdravil južnokorejsko odločitev za oblikovanje 130 milijard dolarjev vrednega paketa za podporo domačemu finančnemu sektorju, od tega do 100 milijard dolarjev v obliki garancij za dolgove korejskih bank v tujini. več...

Japonska vlada, ki trenutno predseduje skupini sedmih najbolj razvitih držav na svetu in Rusije (G8), pa je danes sporočila, da bodo na predvidenem svetovnem finančnem vrhu, ki naj bi bil novembra v ZDA in bo namenjen iskanju morebitnih rešitev za svetovni finančni sistem, povabljene tudi razvijajoče se države. Voditelji G8 se po japonskih pojasnilih odločajo le o tem, ali naj na vrh povabijo samo hitro rastoče svetovne gospodarske sile, kot so Brazilija, Kitajska in Indija, ali širši krog razvijajočih se držav.