Š. Ro./STA
Ljubljana - "V nasprotnem bomo vsi izgubili: državljani delovna mesta in varno prihodnost, lastniki svoje premoženje in kapital, država pa socialno vzdržnost in stabilnost," je na srečanju slovenskega gospodarstva s predsednikom države, premierom ter nekaterimi ministri opozoril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Pahor večji optimist kot pred letom dni
Predsednik republike Danilo Türk se je strinjal, da potrebujemo boljši socialni dialog. "Odločitve, ki jih čas zahteva, se morajo sprejeti brez nepotrebnega odlašanja," je dejal ter glede obeh trenutno najbolj aktualnih vprašanj menil, da zvišanje minimalne plače ni sporno, vendar ga je treba izvesti na način, ki ne bo obremenjeval gospodarstva, medtem ko je mogoče zadovoljivo izvesti tudi pokojninsko reformo. Do dobre rešitve verjetno lahko pridemo preko sistema bonusov in malusov, je predlagal.
Predsednik vlade Borut Pahor je menil, da lahko ob pametni politiki socialnega dialoga v naslednjih letih pridemo do gospodarske rasti v višini dveh odstotkov. "Danes sem večji optimist kot pred letom dni," je dejal in ugotovil, da se razmere v gospodarstvu izboljšujejo. Obeti za prihodnje mesece kažejo, da se bo dosedanje postopno okrevanje nadaljevalo, poglablja se edino kriza v gradbeništvu, je dejal.
Ne gre le za povečanje minimalnih plač
Hribar Milič je sindikatom očital, da namesto iskanja konsenza za izhod iz krize zahtevajo enormno povečanje plač. Kdor misli, da gre le za povečanje minimalnih plač, je v veliki zmoti, je opozoril. Ko se poveča minimalna plača, se namreč tudi vse ostale, je posvaril ter vprašal, kako naj gospodarstvo, ki se mrzlično bori, da pride do tekočih finančnih sredstev, v letu skoraj desetodstotnega skrčenja BDP zvišuje plače.
Hribar Milič se je strinjal, da 460 evrov ni primerno in spodbudno plačilo za celomesečno delo. A je hkrati opozoril na posledice, saj bi dvig bruto stroškov dela povzročil ugašanje delovnih mest in podjetij. Tudi Vojmir Urlep iz Leka, ki sicer nima težav z likvidnostjo in tudi ne z minimalnimi plačami, je opozoril na breme visoke obremenitve dela. To postaja še večji problem s ponovnim pojavljanjem idej o uvedbi dodatnih višjih dohodninskih stopenj, je dejal in Pahorja pozval, naj takšnega predloga ne podpre.
Po Pahorjevem mnenju lahko pridemo do takšnega dogovora o minimalni plači, ki ne bo ogrozil delovnih mest, ampak celo omogočil nove investicije. Hkrati je opozoril na povečevanje števila brezposelnih, kar sicer opažajo tudi v drugih evropskih državah. Ključnega pomena je zato nadaljnje izvajanje aktivne politike zaposlovanja. "Naš cilj je enoodstotna gospodarska rast v letu 2010, ki jo bo po pričakovanjih poganjal izvoz, ustavilo naj bi se tudi padanje zasebne potrošnje," je dejal ter napovedal zajezitev trenda naraščanja brezposelnosti. Uspeh bi bil manj kot 120.000 brezposelnih pred božičem 2010, je dejal.
Najpomembnejša je strategija za izhod iz krize
Predsedniku GZS Zdenku Pavčku se zdi najbolj pomembno, da skupaj izdelamo strategijo za izhod iz krize. Za slovensko gospodarstvo je v tem trenutku še vedno največja težava likvidnost. Banke ne nudijo zadostne podpore podjetjem. Finančni inštrumenti ne delujejo, ročnost kreditov je neustrezna, enako velja za zavarovanja za kredite. Likvidnostne težave slovenskega gospodarstva so resnejše, kot si marsikdo v tem trenutku lahko predstavlja, je opozoril.
Kreditni krč še kar traja, bili so prepočasni, je dodal Franjo Bobinac iz Gorenja. Predsednik združenja za gradbeništvo pri GZS Branko Selak je dodal, da je kriza v gradbeništvu katastrofalna. Denarni tokovi ne tečejo, naročil ni, je opozoril, podjetniška svetovalka Tea Gorjup pa je menila, da gospodarstvo ne more izkoristiti jamstvene sheme, ker gre za inštrument, ki varuje in sanira bančni sistem. Jamstvena shema je odlično zastavljena, a slabo realizirana, je bila kritična.
Država ne potrebuje več kot 30.000 uradnikov
Aplavz navzočih je poželo Pahorjevo priznanje, da bi lahko v državni upravi prav tako dobro opravili delo zgolj s polovico zaposlenih. Država z dvema milijonoma prebivalcev ne potrebuje več kot 30.000 uradnikov, je dejal.
Pahor je povedal, da se je vlada z vso resnostjo odločila za resnejše strukturne reforme, s katerimi bi slovenskemu gospodarstvu omogočili večjo konkurenčnost, kar je edini dolgoročni stabilizator socialne varnosti. Strinjal se je Bobinac, ki pa je ocenil, da napovedane strukturne reforme ne dajejo zadostnega poudarka davčni zakonodaji. Potrebna je razvojno naravnana davčna zakonodaja, ki bo dajala poudarek investicijskim olajšavam za raziskave in razvoj, razbremenila stroške dela ter privabila investitorje, tudi tuje, je dejal.