Ma.B.,Ti. Kr./STA
Ljubljana - "Ko bo ta uspešno zašita, lahko povemo, kako bomo iz nje naredili vrečo dobička," je dejal. "Pred sanacijo in modernizacijo moramo naprej zašiti vrečo. Smo na dobri poti, mislim, da smo na polovici dela. Nato pa moramo iz izgube preiti v dobiček," je ob tokratnem, že petem obisku Slovenskih železnic zatrdil Borut Pahor in dodal, da alternative rešitvi družbe ni, saj Slovenija ne more ostati brez železnic. "Stečaj, ki grozi, za nas ni opcija, želimo najti rešitve," pa je poudaril minister za promet Patrick Vlačič.
Premier Pahor poudarja, da je treba zdaj odgovoriti še na vrsto vprašanj, ena od njih je organiziranost Slovenskih železnic. To bo ena glavnih tem prihodnjega sestanka v aprilu, na katerem bodo govorili tudi o sanaciji 350 milijonov evrov dolga družbe. Po besedah ministra Vlačiča bo medresorska skupina v prihodnjih dveh, treh tednih v zvezi s tem pripravila predlog, o katerem bo tekla tudi politična razprava.
Dogovor o opravljanju obveznih gospodarskih javnih služb za leto 2010 je bil sicer v ospredju današnjega obiska premiera Pahorja in ministra Vlačiča na Slovenskih železnicah. Vlačič je pojasnil, da je znesek za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb za letos sicer manjši od lanske realizacije, skupaj znaša 150,7 milijona evrov, zato bodo potrebne določene prerazporeditve.
Za vodenje prometa bodo železnice po besedah generalnega direktorja družbe Gorana Brankoviča prejele 35,5 milijona evrov, za investicijsko vzdrževanje v javno železniško infrastrukturo en milijon evrov, za redno vzdrževanje v javno železniško infrastrukturo 64,9 milijona evrov in za potniški promet 48,9 milijona evrov. Pričakovati je, da bo družba za vzdrževanje železniških postaj prejela še 5,5 milijona evrov. "Te številke bodo podlaga za poslovni načrt, ki ga bo v prihodnjih 14 dneh obravnaval nadzorni svet," je zatrdil Brankovič.
Premier Pahor bo ob Vlačičevem spremstvu železnice znova obiskal v aprilu. Kot je dejal, je sicer že razmišljal, da bi z rednimi mesečnimi obiski, ki jih je začel novembra lani, prekinil, a rezultati, ki jih je želel, še niso doseženi. "Koraki naprej so bili storjeni, a menim, da morajo biti storjeni še bolj velikopotezno in hitreje, če želimo biti konkurenčni," je zatrdil Pahor.
Dodatno število na čakanje napotenih na železnicah še v zraku
Socialni partnerji na Slovenskih železnicah so prejšnji teden upočasnili usklajevanja glede dodatnega števila napotitev zaposlenih na začasno čakanje na delo. Končna številka tako za zdaj še visi v zraku, uskladiti pa naj bi se poskusili predvidoma še ta teden. "Menim, da smo si v zvezi z drugim krogom napotitev na čakanje v letošnjem letu morda nekoliko preambiciozno zastavili določene cilje," je danes na novinarski konferenci ocenil generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič in dodal, da rezultat pričakovanj uprave ni bil zadovoljiv.
Ukrepi Slovenskih železnic, kot je začasno čakanje na delo, bi lahko vnašali dodatno zmedo v delo usmerjevalnega odbora na železnicah, ki naj bi mu pri sanaciji in reorganizaciji družbe svetovala družba A.T. Kearney iz Ljubljane, je prepričan Brankovič.
Za upočasnitev usklajevanj glede dodatnih napotitev zaposlenih na čakanje so se po Brankovičevih besedah odločili tudi zato, ker so odzivi na terenu na najnižji točki razumevanja in zato ne želijo nadalje zaostrovati položaja v družbi. Na čakanja bo tako verjetno napotenih še nekaj zaposlenih, velikih učinkov pa ni mogoče doseči brez poseganja v organizacijo.
Slovenske železnice so letos v okviru varčevalnih ukrepov v začetku januarja na čakanje napotile 1075 zaposlenih (z ukrepom bodo prihranile 5,1 milijona evrov) in napovedale še drugi krog napotitev. Medtem ko so sprva govorili, da bi lahko v drugem krogu na čakanje napotili še dodatnih 1000 zaposlenih, se je ta številka pred nekaj dnevi spustila na med 200 in 500 zaposlenih. Zdaj pa bo ta številka po vsej verjetnosti še nižja.
Na čakanje napoteni zaposleni na Slovenskih železnicah se bodo sicer po zagotovitvah vodstva družbe na delo vrnili najkasneje z julijem. Železnice so namreč v ukrep začasnega čakanja na delo vključene od sredine lanskega leta, ukrep pa velja največ eno leto.